Osrednja tema njunega pogovora so bile migracije, kjer sta govorila o trenutnih razmerah na področju migracij, aktivnostih in ukrepih, povezanih z migrantsko problematiko, ter krepitvi sodelovanja med državami na tem področju.

Ob tem so dodali, da je Slovenija članica schengenskega prostora, ki predstavlja enega od ključnih dosežkov Evropske unije , zato mora biti skupni interes, da se schengenski prostor ohrani tudi v prihodnje. Tega se po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar Slovenija zaveda, zato smo bili zaradi odsotnosti ustreznih evropskih rešitev prisiljeni uvesti nekatere nacionalne ukrepe tako na zunanji meji kot v notranjosti države, kot so postavitev začasnih tehničnih ovir in pomoč Slovenske vojske na meji s Hrvaško, trenutno pa poteka tudi razprava o spremembi zakonodaje o tujcih.

Ob tem je ministrica odprla tudi vprašanje kontrole na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo, ki jo izvaja Avstrija. Izpostavila je, da je ta ukrep nesorazmeren in ga trenutne varnostne razmere tudi ne upravičuje, hkrati v kolonah na meji po nepotrebnem čakajo številni drugi državljani Evropske unije.
Ministra sta v nadaljevanju govorila tudi o novo oblikovani evropski mejni in obalni straži, ki bo v prihodnje nosila pomembno vlogo pri varovanju zunanjih meja EU-ja. Kot je dejala ministrica, se s tem vzpostavljajo pogoji za učinkovito varovanje teh meja.

Sobotka za skupno oblikovanje ukrepov
Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka se je strinjal, da je sodelovanje med državama tradicionalno zgledno. V nadaljevanju je predstavil trenutne razmere v Avstriji in njihove aktivnosti v primeru, ko bi dosegli kvoto 37.500 prošenj za mednarodno zaščito. Izpostavil je, da je potrebno poglobiti konkretno sodelovanje v okviru policijskih postopkov. V nadaljevanju je tudi predstavil konkretne pobude za učinkovito obvladovanje migracijskega pritiska. Z ministrico sta se strinjala, da jih poskušajo v naslednjih mesecih na strokovni ravni tudi vsebinsko izoblikovati.

Še predtem je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic ob robu sestanka splošnega odbora za politične in notranje zadeve Srednjeevropske pobude pojasnil nekaj ukrepov, ki se tičejo le Slovenije.
Šefic: Slovenski azilni sistem deluje dobro
"Število ilegalnih migrantov je ta trenutek v mejah pričakovanega, obvladljivega," je dejal in zavrnil očitke, da slovenski azilni sistem ne deluje dobro. Ob tem je zavrnil tudi trditve, da so postopki dolgi, zato da bi od njih odvrnili prosilce. "Lahko zagotovim, da se ne zavlačuje. Lani smo zaposlili dodatne odločevalce, zdaj jih imamo osem. Zato, da pospešimo postopke. Zavedali smo se, da bo več prošenj. Če se bodo trendi stopnjevali, bomo razmišljali še o kakšnih ukrepih. Razmišljamo tudi o notranjih ukrepih znotraj ministrstva, da bi pospešili zadeve," je ob robu sestanka splošnega odbora za politične in notranje zadeve Srednjeevropske pobude še pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

Za sredo se v Črnomlju, kjer naj bi bila ena od možnih lokacij sprejemnega centra, napoveduje protest, saj tamkajšnji prebivalci nasprotujejo zamisli ministrstva, da bi tam imeli center. Šefic je o tem dejal: "Še enkrat želim jasno povedati. Gre za sprejemno-registracijski center. Če bo aktiviran, se bodo tam ljudje lahko zadrževali do 72 ur in nič več. Potem bodo bodisi premeščeni v center za tujce ali v azilni dom, če bodo za to zaprosili."

Centri kot način nadzora nad migranti, "da ne bodo tavali sami"
"Tam ne bo nastanitveni center, tam se ljudje ne bodo zadrževali dalj časa. Ko in če bodo razmere in potreba po centru ponehale, ga bomo zaprli. Nam ni v interesu, da imamo odprte centre po nepotrebnem. Vzpostavljali jih bomo tam, kjer se bodo pojavile zgoščene, ilegalne migracije in bodo trajale dlje časa in jih ne bomo uspeli obravnavati na rednih policijskih enotah," je še poudaril in dodal: "Centri so izjemnega pomena, da bomo imeli nadzor nad ilegalnimi migranti, da ne bodo sami tavali po Sloveniji, da bomo zanje poskrbeli in dosegli večjo varnost, kar je pomembno za ljudi, ki živijo na meji."

Priprava zakona sicer bolj počasna, a zato temeljitejša
Ob tem je pojasnil, da je predlog novele zakona o tujcih v zadnjih fazah usklajevanja. "Počakal bi, da se strokovna priprava konča. Te dni potekajo zadnja usklajevanja, pretehtavamo posamezne odločbe zakona. Ko bo na strokovni ravni pripravljen na nadaljnjo obravnavo, bo čas, da ga temeljito predstavimo in se pogovorimo o njem. Dokler je v strokovni pripravi, ni pametno govoriti o njem, ker lahko pride do sprememb. Bo pa to v kratkem. Težko rečem, ali bo to v četrtek ali na kakšni drugi seji," je dejal.

"Priprava poteka malo dlje, ker želimo, da je zakon konsistenten. Da dosega cilje in hkrati upošteva naše mednarodne zaveze in kar nam narekuje ustava," je opozoril Šefic.

Popravek zakona pred koalicijo v prihodnjih dneh
Koalicijski partnerji s predlogom novele sicer še niso seznanjeni, se pa utegnejo o njej usklajevati že v prihodnjih dneh. Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han vsebine ne pozna, pričakuje pa, da pri njegovi pripravi "ne bomo hujši od Madžarske". O podpori predlogu pa se bodo v SD-ju odločili na podlagi predstavitve, je povedal v današnji izjavi za medije v državnem zboru.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je minuli teden sicer napovedovala, da bi bila lahko novela v vladni obravnavi že minuli četrtek, a je premier Miro Cerar kmalu zatem dejal, da si želi o tem še razmisliti. Ponovil pa je, da morajo biti pripravljeni na morebiten nastanek izjemnih razmer in preprečitev zloma azilnega sistema.

Razmere trenutno stabilne
Vendar pa so po mnenju Šefica za zdaj razmere stabilne. "Ni posebnosti. Število ilegalnih migrantov je ta trenutek v mejah pričakovanega, obvladljivega. Dobro je to, da naši kolegi v vseh državah na migracijski poti dobro opravljajo svoje delo. Zato je nadzor na zunanjih mejah EU-ja boljši, pritisk proti ciljnim državam - to so še vedno države na Severu - pa bistveno, bistveno manjši," je o trenutnih razmerah še dejal Šefic.