O možnosti vnovičnega odprtja balkanske migrantske poti so razpravljali na sobotnem srečanju hrvaškega sveta za nacionalno varnost, ki je potekalo v Splitu in o katerem ni znano več podrobnosti. Neuradno naj bi Hrvaška pripravljala strategijo za nov množičen prihod prebežnikov. Odločitve o tem, ali bodo gradili "tehnične ovire" na mejah s Srbijo in BiH-om, naj še ne bi sprejeli, ugibajo hrvaški mediji.

"Ne pride v poštev, da bi Hrvaška postala žariščna točka za begunce. Če je treba postaviti žico, mora politika sprejeti takšno odločitev. Če je potrebna vojska, naj gre na mejo," je za Jutarnji list izjavil neimenovani visoki uradnik HDZ-ja.

Neuradne ocene kažejo, da bo ob morebitnem novem prihodu prebežnikov Hrvaška morala poskrbeti za približno 50.000 ljudi, kar je za Zagreb nesprejemljivo. Zato predlagajo izgradnjo tehničnih ovir na svoji meji, kot so to storile Slovenija, Madžarska in Avstrija.

Predsednica: Ne bo tako kot lani
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se prav tako nagiba k zapiranju hrvaške meje. Ob lanskem izbruhu begunske krize je dejala, da ni izključena gradnja ograje na meji s Srbijo in da mora hrvaška vojska pomagati policistom na meji s Srbijo.

Med udeležbo na zasedanju Generalne skupščine ZN-a v New Yorku je na začetku tedna dejala, da Hrvaška ne bo mogla več prevažati prebežnikov čez svoje ozemlje, kot je to počela med prejšnjim begunskim valom, saj so sosede Hrvaške zaprle svoje meje. Poudarila je, da mora Hrvaška zavarovati svoje ozemlje in pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Opozorila je, da bo naloga težko izvedljiva brez skupnega evropskega dogovora.

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić sicer še naprej trdi, da je Hrvaška pripravljena na nov begunski val in vztraja, da žičnate ograje na meji s Srbijo ne bo.

Nasprotniki žičnate ograje na Hrvaškem, med katerimi je tudi nekdanji notranji minister Ranko Ostojić, trdijo, da je najboljši način za zavarovanje hrvaških interesov pritisk na inštitucije Evropske unije, da bi uresničili sporazum s Turčijo in vrnili prosilce za azil, ki niso preseljeni, na podlagi solidarnostne premestitve.

Nekdanji hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović meni, da se mora tudi EU izreči, ali bo sprejemal begunce.

"Najboljša rešitev za Hrvaško je obramba na makedonsko-grški meji. Tja bi morali poslati policiste iz vseh držav, ki so na balkanski poti, če bo Turčija znova začela spuščati prebežnike," je Kotromanovićevo izjavo povzel Večernji list.