Hrvaški zunanji minister Miro Kovač meni, da bi imelo zmanjševanje števila sprejetih prebežnikov oziroma zapiranje meja učinek domin: Hrvaška bi sledila ravnanju Slovenije, Srbija in Makedonija pa njenemu. Foto: EPA
Hrvaški zunanji minister Miro Kovač meni, da bi imelo zmanjševanje števila sprejetih prebežnikov oziroma zapiranje meja učinek domin: Hrvaška bi sledila ravnanju Slovenije, Srbija in Makedonija pa njenemu. Foto: EPA
Evropska komisija bo prihodnjo sredo ocenila izvajanje doslej sprejetih ukrepov za spopadanje z migracijsko krizo, ki bo izhodišče za razpravo na vrhu 18. in 19. februarja. Komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ta teden poudaril, da bo komisija iskreno in objektivno poročala o slabem napredku. Foto: EPA

Novi hrvaški zunanji minister Miro Kovač je v Amsterdamu, kjer poteka dvodnevno srečanje zunanjih ministrov držav na t. i. balkanski migracijski poti, dejal, da je prednostna naloga Hrvaške, "da ne postane zbirni center za begunce, temveč ostane tranzitna država". Povedal je še, da je na kratko govoril s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem, s katerim sta se dogovorila, da se bosta kmalu srečala.

"Zmanjševanje sprejetega števila beguncev oziroma zapiranje mej bi imelo učinek domin: Hrvaška bi sledila ravnanju Slovenije, Srbija in Makedonija pa njenemu," je dejal. Na koncu bo po besedah Mira Kovača vse odvisno od držav, ki sprejemajo begunce - Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Švedske.

Erjavec kritičen do potez Avstrije
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je prav tako v Amsterdamu, od sestanka ministrov pričakuje veliko. Napovedal je, da se bodo poskušali zelo konkretno dogovoriti o rešitvah, tudi na podlagi slovenske pobude za pomoč Makedoniji in opredelitev skupnih meril za sprejemanje oziroma zavračanje prebežnikov.
.

Po podatkih policije je v petek v Slovenijo vstopilo 881 prebežnikov, v zadnjem tednu 8700, v letošnjem letu 67.651, od oktobra lani pa skupaj 446.255.
.
Državo je letos zapustilo 68.128, od oktobra lani pa 433.918 prebežnikov.

.
Na vprašanje, kakšno bo njegovo sporočilo avstrijskemu kolegu Sebastianu Kurzu, potem ko se je Slovenija v četrtek pritožila, ker je Avstrija ni uradno obvestila o uvedbi dnevne kvote za sprejem prebežnikov, je Erjavec odgovoril: "Mislim, da to ni ustrezen način. Prav je, da bi nas Avstrija kot doslej sproti obveščala o svojih ukrepih."

Kritičen je bil tudi do izjav, da državam, ki ne sodelujejo ustrezno pri obravnavi prebežnikov, ne bi več namenjali mednarodne razvojne pomoči, češ da ne pelje v pravo smer. "Je pa treba razumeti, v Avstriji imajo volitve. To je pomembna notranjepolitična tema. Pričakujem pa, da se to v prihodnje ne bo dogajalo."

EU pripravlja novo varnostno strategijo
Zunanji ministri so se najprej sešli z ministri za obrambo, s katerimi so razpravljali o spopadanju z novimi varnostnimi izzivi, zagotavljanju boljše koordinacije med EU-jem in Natom ter ustreznih zmogljivosti glede na varnostne grožnje, s katerimi se spopada EU, kot tudi o vlogi EU-ja v varnostni krizi. EU pripravlja novo celostno strategijo za zunanjo in varnostno politiko, s katero želi osvežiti obstoječo varnostno strategijo iz leta 2003 in jo prilagoditi novim, vse kompleksnejšim izzivom v svetu.

V soboto bodo zunanji ministri razpravljali o izzivih priseljevanja, skupaj s kolegi iz kandidatk za članstvo, med katerimi so tudi Turčija, Srbija in Makedonija. V ospredju pozornosti bosta izvajanje migracijskega načrta EU in Turčije in podpora najbolj obremenjenim zahodnobalkanskim državam.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Zbor ministrov v znamenju migrantske krize
Tihotapske poti v Evropi
Zbor ministrov v znamenju migrantske krize
Tihotapske poti v Evropi