V poslanski zbornici je za misijo glasovalo 328 od 630 poslancev, v senatu pa v prvem krogu 191 poslancev v 315-članskem senatu, v drugem pa 170. Z obrambnega ministrstva so sporočili, da je ena vojaška ladja že na poti v libijsko prestolnico Tripolis in da je z dovoljenjem libijskih oblasti zaplula v libijske vode.

Načrt premierja Gentilonija
Za misijo, v okviru katere bodo v Libijo poslali ladje za okrepitev libijske obalne straže, je v petek zeleno luč prižgala že italijanska vlada. Tehnična in logistična podpora libijske obalne straže v boju proti tihotapljenju z ljudmi ne bo ogrozila suverenosti Libije, ampak jo okrepila, je poslancem zagotovila italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti. Načrt je prvi oblikoval italijanski premier Paolo Gentiloni po pogovorih prejšnji teden z libijskim kolegom Fajezom Al Saradžem.

Italija upa, da bodo z vojaško misijo pripomogli k stabilizaciji Libije in bolje nadzorovali številne prebežnike, ki v Italijo prihajajo iz Libije čez Sredozemsko morje. Misija bo trajala predvidoma do konca leta.

Opozorila nevladnih organizacij
Z italijansko tehnologijo naj bi lahko celo iskali ladje s prebežniki, ki bi jih nato libijska obalna straža prepeljala spet na celino. A kritiki se bojijo, da libijske oblasti tem ljudem ne morejo nuditi primernih nastanitvenih možnosti.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je zato opozorila pred misijo. "Misija italijanske mornarice v libijskih vodah bi lahko vodila v arbitrarna pridržanja ljudi v neprimernih razmerah," je dejala direktorica HRW za Evropo in Srednjo Azijo Judith Sunderland in dodala: "Po letih reševanja življenj na morju se Italija pripravlja, da bo pomagala libijskim silam, ki so znane po tem, da zadržujejo ljudi v razmerah, ki jih izpostavljajo resnemu tveganju mučenja, spolnih zlorab in prisilnega dela. Zaradi takšne poteze bi lahko Italijo povezali s kršenjem človekovih pravic."

Tudi nevladna organizacija Amnesty International je kritizirala vojaško misijo. Kot so zapisali, je namen misije, da bojne ladje zadržujejo prebežnike, namesto da bi jih rešili in varovali.

Zasegli nemško ladjo Iuventa
Italijansko državno tožilstvo v Trapaniju je pri Lampedusi v sredo že preventivno zaseglo ladjo Iuventa nemške humanitarne organizacije Jugend Rettet. Po poročanju italijanskih medijev ladjo preiskujejo zaradi suma, ker naj bi organizacija pomagala pri nezakonitih migracijah. Organizacija očitke zavrača. "Preiskava se je začela oktobra leta 2016 in so jo izvedli z uporabo izdelanih tehnik in preiskovalne tehnologije, našli smo posredne dokaze, da so ladjo Iuventa uporabljala za dejavnosti, ki pomagajo nezakonitim migracijam," je pisalo v izjavi tožilstva.

Nemška organizacija je bila ena od šestih organizacij, ki v ponedeljek ni želela podpisati kodeksa ravnanja v Sredozemlju, ki ga je predstavila italijanska vlada. Kot poroča Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima, pravilnik ni zakon in ne predvideva sankcij. Zato pa je italijanski notranji minister Marco Minniti napovedal, da nepodpisnice ne bodo mogle več reševati prebežnikov. V protislovnem položaju se je tako znašla italijanska obalna straža, ki naj bi uveljavljala novi pravilnik, hkrati pa ne more ignorirati humanitarnih ladij, ki ostajajo na morju. Med nepodpisnicami so Sos Mediteranee, ki ima trenutno na krovu svojega Aquariusa 119 živih in 9 mrtvih prebežnikov ter Zdravniki brez meja, ki so znova izpluli proti Libiji.

Od začetka letošnjega leta do srede je v Italijo prispelo 95.215 prebežnikov. V istem obdobju lani jih je bilo 97.892, kar je 2,7 odstotka več kot letos.