Trenutno je v Avstriji prijavljenih 25.000 brezposelnih prosilcev za azil. In prav vprašanje, kako prosilce za azil vključiti na avstrijski delovni trg, je eno najtežavnejših in vročih političnih vprašanj pri naših severnih sosedih.

Avstrijska vlada se te problematike loteva kot hodi mačka okoli vrele kaše, saj se Avstrijci namreč bojijo, da bi begunci še poslabšali zaposlitveno sliko države, kjer je trenutno brez dela 400.000 Avstrijcev. A dejstvo je, da se ta že poslabšuje, številka 25.000 registriranih brezposelnih prosilcev za azil, kar je za 46 odstotkov več kot lani, pa se iz meseca v mesec samo še dviguje.

Pred vrati burna predvolilna jesen
Analize sicer kažejo, da bo v prihodnjih petih letih delo dobila približno polovica prosilcev za azil, a stroka meni, da so te napovedi preoptimistične. V okviru integracijskega paketa je sicer predvideno, da lahko begunci opravljajo le prostovoljna dela.

Avstrijski zunanji minister iz vrst ljudske stranke, ki je v zadnjih dneh razburil s predlogi o zaostritvi pogojev za vstop beguncev v državo in njihovo bivanje, je predlagal tudi uvedbo t. i. dela za en evro. Po nemškem vzoru bi bili begunci obvezani opraviti od 15 do 30 ur tedensko, če v to ne bi privolili, pa bi bili prikrajšani za finančno podporo.

Kurz je predlagal tudi znižanje najnižjega zajamčenega nadomestila, ki trenutno znaša 840 evrov, na okoli 560. V socialdemokratskih krogih so do predlaganih zaostritev za begunce nekoliko zadržani. Tudi zato je v Avstriji pred ponovitvijo predsedniških volitev pričakovati razburkano predvolilno jesen.