za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 908 ljudi, več kot polovica pa jih je azilni dom pozneje samovoljno zapustila, je pojasnila vlada.

Natančnega podatka o tem, koliko od prijetih in ne vrnjenih tujcev je zaprosilo za mednarodno zaščito v Sloveniji, ni mogoče podati, saj se statistični podatki po teh merilih ne vodijo, je vlada zapisala v poslanskem vprašanju poslancu SDS-a Vinku Gorenaku. Med 12. marcem in 17. decembrom 2016 je bilo na meji s Hrvaško prijetih 994 tujcev, 908 pa jih je zaprosilo za azil. Od tega jih je 548 samovoljno zapustilo azilni dom oziroma njegove izpostave, pojasnjuje vlada.

.
Če oseba po slovenski zakonodaji zaprosi za azil, se to ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje, vlagatelj namere pa ne sme biti odstranjen iz Slovenije do vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Od vložitve prošnje do izvršljivosti odločitve pristojnega organa ima prosilec pravico do prebivanja v Sloveniji.

Ministrstvo za notranje zadeve sicer ne vodi evidenc o tem, koliko je bilo tistih, ki so bili v tretjo državo vrnjeni zaradi negativno rešene prošnje za mednarodno zaščito. Skupno je bilo v obdobju od 12. marca do 17. decembra 2016 v tretje države vrnjenih 170 tujcev, ena oseba pa v drugo državo EU-ja. V tem obdobju so druge države v Slovenijo vrnile 354 ljudi, med njimi 36 slovenskih državljanov.

Na vladi so pojasnili še, da vsakega tujca, ki nedovoljeno vstopi v državo, policija kaznuje zaradi kršitve 12. člena zakona o tujcih z globo 500 evrov.

Ukrepi le v sodelovanju z lokalno skupnostjo
Poleg odgovora Gorenaku je vlada sprejela tudi odgovor na sklepe občine Ilirska Bistrica, ki nasprotuje nastanitvi prebežnikov v občini. Predstavniki MNZ-ja bodo pred sprejetjem kakršnih koli odločitev vedno obvestili lokalno skupnost ter v pogovoru in medsebojnem sodelovanju skušali najti ustrezno rešitev oziroma dogovor, so pojasnili na vladi.