Tako določa predlog novele zakona o nadzoru državne meje, ki ga je vlada sprejela konec oktobra, zdaj pa ga mora potrditi še državni zbor. Prebivalci krajev ob slovensko-hrvaški meji so se v slabem letu dni večinoma navadili na protiprebežniško ograjo. Posebej tam, kjer so se lansko jesen dnevno srečevali s pribežniki, so jo tako rekoč že od začetka sprejeli brez večjega negodovanja.

Tak primer je tudi krajevna skupnost Jelšane. Njen predsednik Ivan Ceglar je povedal: "Videti je, da smo jo sprejeli bolj kot varovalno ograjo zaradi prebežnikov, ne pa kot motenje naših posesti." Odškodnine lastnikom za uporabo zemljišča pa bodo vsekakor dobrodošle, je dodal: "Če so pač motili posest, če so morda uničili pridelek ali kar koli na tisti parceli, je prav, da se dobi odškodnina."

"Všečna, a nesmiselna gesta"
Nekoliko drugače o odškodninah razmišljajo v Istri, kjer je širša javnost skupaj s predstavniki lokalnih oblasti postavitev ograje lani pospremila s protesti. Življenje ob ograji zdaj tudi tu postaja nekaj vsakdanjega. Glede odškodnin pa predsednik Krajevne skupnosti Sečovlje Denis Fakin pravi, da gre za sicer všečno gesto, a dvomi v njeno smiselnost: "Ali je meja ograjena ali ne - zakaj bi nekdo moral dobiti odškodnino zaradi tega, ker ima pač zemljišče v dveh državah. Če bi ta denar vložili v čiščenje odvodnih kanalov, ki jih imamo tukaj za primer poplav, bi bilo dosti bolj pametno. Tudi sami kmetje tako razmišljajo."

Po pojasnilih vlade postavitev ograje posega v ustavno pravico do lastnine, z odškodninami pa bodo to ustrezno uredili. Če bo državni zbor potrdil novelo, bodo odškodnine prihodnje leto izplačali za letos in lani. V proračunu je za leto 2017 namenjenih 280 tisoč evrov, za 2018 pa 240 tisoč.