Pretekli teden so se po Sloveniji še Hrvaška, Srbija in Makedonija odločile, da bodo pri sprejemu dale prednost prebežnikom z vojnih območij Sirije, Afganistana in Iraka. Ob tem so sprejele odločitev, da bodo začele zavračati ekonomske migrante. Po zaprtju grško-makedonske meje se je na grški strani nabrala množica migrantov. Po poročanju tamkajšnjih medijev na mejo prihajajo novi migranti, veliko – tudi družine z otroki – se jih je vrnilo v Atene, nekateri pa so se čez mejo prebili s pomočjo tihotapcev. Združeni narodi svarijo, da so humanitarne razmere tam vsak dan slabše.

Nekateri migranti so se odločili za gladovno stavko in si v znak protesta celo s šivanko in sukancem zašili usta. Po poročanju Reutersa so se migranti slekli do pasu, si zašili usta in se postavili oziroma usedli pred makedonske policiste, ki varujejo mejo. Onemogočenih je okoli tisoč ekonomskih migrantov, ki prihajajo predvsem iz Irana, Pakistana in Bangladeša, na meji pa so od četrtka. "Želim v katero koli svobodno državo na svetu. Ne morem nazaj, saj me bodo obesili," je dejal 34-letni elektroinženir Hamid iz Irana. Skupina migrantov iz Bangladeša si je na prsi zapisala različne slogane, kot na primer "ustrelite nas, saj ne gremo nazaj," in "ali nas rešite ali pa ustrelite".

Skopje zaprosilo za pomoč
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je po pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom opozoril na nevarnost incidentov na meji z Grčijo. Ivanov je posvaril, da obstaja nevarnost incidentov med migranti in begunci ter tudi migranti in varnostnimi silami ter tamkajšnjim prebivalstvom. Ekonomski migranti zapirajo železnico in onemogočajo dostop okoli 3.000 prebežnikom, ki so prišli iz Sirije, Iraka in Afganistana. Ivanov je Evropski svet prosil za dodatno podporo in tudi večjo angažiranost Frontexa na meji. Poudaril je, da bodo samo stroški za dodatne varnostne sile dosegli deset milijonov evrov. Tusk je obljubil ustrezno pomoč, potem ko "bo znan natančen obseg potreb". Od začetka begunske krize je Makedonijo prečkalo več kot 600.000 prebežnikov.

Po sestanku s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom je Ivanov dejal, da Makedonija nosi posledice "nefunkcionalnega mehanizma EU" ter neizvajanja registracije migrantov v državah članicah EU. Obenem je EU zaprosil za nujno tehnično in finančno pomoč. Makedonija bo sicer po besedah Ivanova še naprej spoštovala mednarodne obveze glede zdravljenja migrantov in bo upoštevala humanitarni vidik kljub prenatrpanosti objektov. Po mnenju Ivanova je ključ rešitve problema v večjem nadzoru zunanjih meja EU. Ob tem je zaprosil za skupno strategijo EU in koordinirano mednarodno akcijo za reševanje problematike. Timmermans pa je dejal, da razume izzive, s katerimi se Makedonija srečuje pri reševanju begunske krize ter poudaril, da se bo zavzel za čimprejšnje nudenje pomoči in podpore iz EU.

Ukrepi proti ekonomskim migrantom so se okrepili po terorističnem napadu v Parizu. S tem želijo evropske države okrepiti varnost in nadzor nad prihodom prebežnikov. Dva izmed napadalcev v Parizu sta v Evropo prišla skozi Grčije in čez balkansko pot.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.