Slovenska vojska je zaradi begunske krize na območju mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje postavila skoraj kilometer ograje iz bodeče žice. Čeprav so domačini dejanje sprva sprejeli z razumevanjem, je v zadnjih dneh med njimi čutiti vse več napetosti. Ne gre namreč pozabiti, da številni od nekaj več kot 1.200 občanov Razkrižja že od osamosvojitve Slovenije, torej od leta 1991, živijo v tako rekoč izrednih razmerah. Številni dvolastniki morajo namreč do svojih zemljišč ob nedoločeni slovensko-hrvaški meji čez mejne prehode, kmetovanje je oteženo.

Onemogočeno obdelovanje zemlje
Po 11. novembru so se razmere še poslabšale, saj kar okoli 40 lastnikov zemljišč na obeh straneh žičnate ograje ne more normalno obdelovati svojih polj. S slabšim vremenom so zemljišča vse bolj uničena, skrbi jih, kakor bo s spomladansko setvijo, pa tudi s spravilom pridelka. Zaradi ograje na nekatera polja namreč ne bodo mogli s kombajni.

"Predstavljajte si, da bi nekdo sredi tovarne potegnil bodečo žico – kako bi delavci opravljali svoje delo? Za nas kmete je zemlja kruh, in če je sredi polja bodeča žica, smo onemogočeni," pravi kmet Drago Škrlec iz vasi Šprinc.

"Pridejo, postavijo ograjo in odidejo"
Še ostrejši je Jože Maršič z Gibine: "Neumno se mi zdi, da se patrulje večkrat dnevno po njivah vozijo s terenskimi vozili in jih dodatno uničujejo - če pa je teren pregleden tudi z glavne ceste. Pošteno sem moral delati, da sem kupil to zemljo, pa stroje in orodje. Ničesar mi ni podarila ne država ne Evropa. Nihče mi ni nič dal. Zdaj pa kar naenkrat nimaš nobene pravice - pridejo, postavijo ograje in odidejo. Nimam več volje živeti v taki Sloveniji."

Najmanj, kar razkriški kmetje pričakujejo od države, je poštena odškodnina za težje okoliščine kmetovanja. Pri tem jim bo pomagal tudi domači župan Stanko Ivanušič: "Že od vzpostavitve schengenskega režima imajo naši kmetje težave z dostopom do svojih njiv in vinogradov, pred katerimi so zapornice. Kot župan sem držal svoj hrbet za to, da so kmetje dovolili na najbolj rodovitno zemljo postaviti bodečo žico – zato se zdaj čutim odgovornega, da kmetom damo primerno odškodnino. Upam, da bo slovenska vlada to razumela."

Prebežniki že na poti proti Avstriji
Število prebežnikov, ki vstopajo v našo državo, se iz dneva v dan zmanjšuje. Nastanitveni in sprejemni centri za prebežnike so že tretji dan zapored večinoma prazni. V Slovenijo je v četrtek vstopilo 1.742 prebežnikov, kar je najmanj od sredine oktobra.

Po poročanju Policijske uprave Novo mesto sta v Dobovo danes sicer prispela dva vlaka z 2.000 prebežniki. Po popisu in zdravstveni oskrbi so vsi prebežniki že nadaljevali pot proti Šentilju in Karavankam.

Ob 17.30 je bilo na železniški postaji v Dobovi nekaj več kot 600 prebežnikov, v sprejemnem centru v Dobovi pa 400. Tudi te bodo policisti v prihodnjih nekaj urah z vlakom in avtobusi pospremili proti Šentilju in Karavankam.

Okoli 19. ure v Dobovi pričakujejo še en vlak, na katerem naj bi bilo 1.085 prebežnikov, je še povedala Alenka Drenik, predstavnica za odnose z javnostmi novomeške policije.

Mirno tudi v Avstriji
Avstrijska policija je sporočila, da so njihovi centri v Špilju in Bad Radkesburgu prav tako prazni. V Špilju so današnji dan zato izkoristili za pripravljalna dela za začetek prenovitvenih del, ki se bodo začela v ponedeljek. Kot je povedal predstavnik štajerske policije v Avstriji Christoph Grill, bodo prenovili prevzemni del osrednjega zbirnega centra v Špilju.

Zatišje v Špilju je ob 13. uri zmotil le protestni shod, že četrti po vrsti, ki ga je priredilo desničarsko gibanje Identitären. Shoda se je udeležilo 450 protestnikov, ki so nosili avstrijske, pa tudi slovenske, švicarske in italijanske zastave ter z napisi in vzklikanjem sporočali, da ne želijo šeriata v Evropi.

Ministrstvo pripravlja vključevalni projekt
Slovenska vlada je sicer na včerajšnji seji ustanovila delovno skupino za pripravo sprememb zakonodaje, ki se nanaša na varovanje državne meje. Upravi za zaščito in reševanje ter Generalštabu Slovenske vojske pa je prerazporedila dva milijona evrov za kritje stroškov, nastalih za obvladovanje prebežniške krize v oktobru in novembru.

Ministrstvo za notranje zadeve pa medtem že pripravlja projekt vključevanja v družbo, ki bo namenjen prebežnikom, ki bodo v okviru dogovora z EU-jem v Slovenijo premeščeni iz Italije in Grčije. Poleg nastanitve jim bodo ponujali tudi psihosocialno in učno pomoč ter pomoč na področju zaposlovanja. Vsi vključevalski ukrepi se bodo financirali iz Sklada za azil, migracije in vključevanje.