Nemčija je zaostrila azilno politiko, noseče priseljenke pa iščejo načine, kako lahko ostanejo v državi. Foto: Pixabay
Nemčija je zaostrila azilno politiko, noseče priseljenke pa iščejo načine, kako lahko ostanejo v državi. Foto: Pixabay
Begunci
Nemčija je sprejela veliko beguncev, nekatere prebežnike iz Afganistana pa je začela vračati. Beguncem in drugim priseljencem najbolj nasprotuje skrajna desnica, ki se ji bo morda septembra uspelo prebiti v zvezni parlament. Foto: EPA

Nekatere noseče priseljenke naj bi plačevale lažnim očetom in odvetnikom do 5.000 evrov, da se očetovstvo uradno registrira. Po končanem postopku namreč postane otrok nemški državljan, mati pa dobi pravico do bivanja v državi, poroča BBC.

Nemška televizija RBB poroča, da je teh primerov samo v Berlinu do 700. "Veliko primerov je neprijavljenih," je dejal visoki predstavnik notranjega ministrstva Ole Schröder, član vladajoče stranke CDU kanclerke Angele Merkel. Dejal je, da imajo veliko dokazov, da lažni očetje služijo na ta račun.

RBB navaja primer skrajnega desničarja, obsojenega zaradi nošnje neonacističnih simbolov, ki je trdil, da je oče vietnamskega otroka. Berlinski državni tožilec Martin Steltner je za televizijo ARD dejal, da je veliko znakov zlorab. Neki moški naj bi tako trdil, da je oče desetih otrok. Številni lažni očetje živijo s socialno podporo.

Ustavno sodišče opozorilo na dobrobit otrok
Leta 2013 je nemško ustavno sodišče odločilo, da tudi v sumljivih primerih nasprotovanje države očetovstvu ne bi bilo primerno, saj bi lahko otrok ostal brez državljanstva in ujet v pravni praznini.

V Nemčiji pravico do bivanja na splošno lažje dobijo begunci, ki bežijo pred vojno, kot t. i. ekonomski migranti, ki bežijo pred revščino v Afriki, Aziji ali vzhodni Evropi. V državi opažajo vse več prošenj za azil nosečnic iz Vietnama, Afrike in vzhodne Evrope, poroča BBC. Po poročanju RBB-ja je v pripravi zakonodaja proti lažnim sklicevanjem na starševstvo.

Po letu 2015, ko je v državo prišlo več kot 800.000 prebežnikov, pri katerih gre večinoma za begunce iz Sirije, Iraka in Afganistana, je Nemčija zaostrila azilno politiko. Leto 2016 pa je zaradi postavljanja ograj in žic na t. i. balkanski begunski poti prineslo močen upad prošenj za azil.

AfD-ju zrasla podpora
Množičen prihod prebežnikov je pomenil veliko breme za nekatere predele Nemčije, kjer so imeli težave z namestitvijo in integracijo priseljencev. Priseljevanje je tudi pomembna tema pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami.

Ankete kažejo, da je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki močno nasprotuje priseljevanju, pridobila podporo in je na poti, da prvič vstopi v zvezni parlament.