Nemški podkancler Gabriel meni, da se Turčija oddaljuje od Evrope.

Opozorilo Evropi je za današnjo izdajo nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung izrekel turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. Nemški podkancler Gabriel pa je po poročanju BBC-ja dejal, da je "vse odvisno od Turčije, ali bo vizumska sprostitev izpeljana ali ne" in da se EU ne sme pustiti izsiljevati.

Opozoril je, da se država "s potezami, ki vodijo k smrtni kazni", vedno bolj oddaljuje od Evrope oziroma evropskih temeljnih pravic in svoboščin.

Članice EU-ja namreč menijo, da Turčija zaradi ključne vloge pri zadrževanju prebežnikov na svojem ozemlju pričakuje sprostitev vizumskega režima za turške državljane na schengenskem območju kot nagrado.

Izpolnitev 72 pogojev
Evropska komisija sicer vztraja, da mora Turčija izpolniti vseh 72 pogojev, med katerimi je tudi sporna protiteroristična zakonodaja. V preteklosti so oblasti v Ankari že večkrat nakazale, da Turčija svoje zakonodaje ne namerava prilagoditi evropski.

Prvotno je bilo predvideno, da bo EU vizume za turške državljane odpravila že julija letos, a se je proces zavlekel, ker Turčija še ni izpolnila vseh meril. Odprtih jih je skupno sedem, pri čemer v Bruslju za odpravo vizumov pričakujejo izpolnitev petih, preostali dve merili pa bosta zaradi zahtevane časovne omejitve po pričakovanjih izpolnjeni pozneje.

Element sorazmernosti
V Bruslju ob tem poudarjajo, da želijo zgolj zagotoviti "element sorazmernosti", nikakor pa ne zmanjšati sposobnosti Turčije v njenem boju proti terorizmu. "Namen procesa vizumske sprostitve je prilagoditi turško zakonodajo evropski, kar vključuje tudi boj proti terorizmu," je dejala govorka Evropske komisije Mina Andreeva.
"Sorazmernost" pa po njenih besedah pomeni, da novinarjev ali profesorjev, ki na nenasilen način izražajo svoja stališča in ne pozivajo k nasilju, na podlagi protiteroristične zakonodaje ni mogoče zapreti ali obtožiti zaradi izražanja mnenja.

Neposredno kritiziral ZDA
Turški predsednik Recep Tayjip Erdogan je sicer v današnjem govoru v Ankari napovedal, da nameravajo turške oblasti prestrukturirati tudi varnostno-obveščevalno službo, ker da je pod vplivom gulenistov. Napoved predstavlja nov val Erdoganovih čistk, ki so se začele po spodletelem poskusu državnega udara 15. julija, za katerim po besedah Anakare stoji v izgnanstvu živeči klerik Fethullah Gülen. Ta je bil nekoč eden najtesnejših Erdoganovih sodelavcev.

Poskus vojaškega udara je bil po njegovih besedah"scenarij, napisan od zunaj", zahodne države pa je hkrati obtožil podpiranja terorizma in načrtovalcev udara. Doslej je bil Erdogan pri obtožbah tujine previden, tokrat pa je ZDA kritiziral precej bolj neposredno. "Kako je mogoče, da vas, strateškega partnerja, v dobro naše države prosimo za izročitev nekoga na podlagi strateškega dokumenta državne varnosti, vi pa ga še naprej skrivate in ščitite," je jezno naslovil Washington. Ta ne želi izročiti Gülena, ki živi v ZDA.

Erdogan in njegovi podporniki naj bi bili jezni tudi na evropske države, ki so kritizirale turške ukrepe po poskusu udara. Nemške oblasti med drugim na nedeljskem zborovanju privržencev Erdogana v Kölnu niso dovolile, da bi udeležence prek videokonference z velikih zaslonov nagovoril Erdogan in drugi turški politiki.