Slovenska vojska je na meji s Hrvaško za lažje obvladovanje begunskih tokov začela postavljati žičnato ograjo. Območje postavitve ograje je razburilo hrvaško stran, češ da je na določenih mestih nameščena na hrvaškem ozemlju. To so v Ukomu zavrnili in zatrdili, da postavitev ovir ne prejudicira meje. Kljub temu so bile razmere na meji napete.

Na posameznih odsekih na meji s Hrvaško je Slovenska vojska v sredo začela postavljati ovire, ki naj bi se uporabljale za nadzorovan prehod beguncev v državo. Približno kilometer žičnate ograje so vojaki postavili na območju Rigonc, pol kilometra pa pri mejnem prehodu Gibina v občini Razkrižje.

Z ovirami bodo olajšali delo policistom
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na redni novinarski konferenci pojasnil, da je namestitev ovir za zdaj predvidena za pol leta. Z njo bodo olajšali delo policistom, civilni zaščiti, prostovoljcem in humanitarnim organizacijam, prav tako bo lažje prebežnikom, ki bodo lahko na sprejemnih točkah ustrezno oskrbljeni, je pojasnil. Kot je poudaril, si namreč ne moremo dovoliti nadaljnje razpršenosti prebežnikov po zeleni meji. Napovedal je še, da bodo intenzivirali pogovore z drugimi državami, da bi tok beguncev poskušali uravnavati. V južnem delu begunskega toka je namreč po njegovih besedah še veliko beguncev. Kje vse bodo postavili ograjo, pa ni želel razkriti. Postavljanje ograje je najprej vznejevoljilo nekatere občane. Brežiški in razkriški župan, Ivan Molan in Stanko Ivanušič, sta zato prosila za njihovo razumevanje in pojasnjevala, da bi ob morebitnem neobvladanem množičnem prihodu prebežnikov na slovensko ozemlje lahko nastal kaos.

Buren odziv hrvaškega notranjega ministrstva
Še burneje pa se je začetek postavljanja ograje odzvalo hrvaško notranje ministrstvo. Notranji minister Ranko Ostojić je namreč napovedal, da jo bodo odstranili, če je Slovenija ne bo sama, češ da je v nekaterih delih postavljena po hrvaškem ozemlju. Tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Helena Biočić pa je napovedala, da bo hrvaška policija na to opozorila slovenske kolege. Hrvaška stran je na območje ob Sotli sredi popoldneva res poslala več kombijev posebnih enot hrvaške policije. Hrvaški policijski predstavnik je nato slovenskemu na mejnem prehodu Rigonce predal opozorilo, češ da je slovenska ograja postavljena na hrvaškem ozemlju. Slovenski predstavnik mu je dejal, da bodo ograjo odstranili, če bo o tem dosežen dogovor na višji ravni. Nato se je hrvaški policist umaknil, a razmere so še nekaj časa ostale napete, območje so preletavali tudi helikopterji. Proti večeru so se strasti nekoliko pomirile.

Tehnične ovire namenjene usmerjanju begunskih tokov
Slovenska vlada se je odzvala prek Urada vlade za komuniciranje (Ukom) in sporočila, da postavitev tehničnih ovir poteka izključno na slovenskem ozemlju in da ne prejudicira poteka državne meje, ki je predmet arbitražnega postopka med državama. Kot so zapisali v uradu, je bila o tem predhodno seznanjena tudi hrvaška vlada. Na terenu so po navedbah Ukoma hrvaškim policistom pojasnili, da gre za začasne tehnične ovire, ki so namenjene izključno usmerjanju begunskih tokov. Na slovenskem zunanjem ministrstvu pa so dodali, da so arbitražno sodišče, ki odloča o meji med državama, že obvestili o začasnem ukrepu postavitve tehničnih ovir in o razlogih za njegovo izvedbo. Pojasnili so, da ukrep na noben način nima namena prejudicirati poteka meje.

Slovenija bo postavila 80 km ograje
Že predtem je sicer hrvaški notranji minister Ostojić presodil, da je ograja z bodečo žico na meji stran vržen denar in da bi tega bolje uporabili, če bi zgradili začasne centre za prebežnike. Drugače pa misli slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Med obiskom na Dunaju je namreč vodji kabineta avstrijskega kanclerja Josefu Ostermayerju napovedal, da bo Slovenija na določenih delih meje s Hrvaško postavila skupno 80 kilometrov ograje. Erjavec se je pozneje sestal z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki je slovenski ukrep označil za popolnoma razumljiv in tudi potreben. Slovenski zunanji minister je obema zatrdil, da ograja ni namenjena zapiranju meje in ustavljanju ljudi, temveč naj bi pripomogla k temu, da begunci ne bi nenadzorovano prečkali meje. Tako bi jih lažje popisali na zunanji schengenski meji in tudi preverjali, ali imajo pravico do zaščite.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.