Glavni namen obiska slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca v srbski prestolnici je bila predstavitev vsebine pisma, ki ga je slovenski premier Miro Cerar naslovil na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednike vlad vseh držav na t. i. balkanski migrantski poti. Vsebina pisma sloni na pozivu Bruslju k dodatni pomoči Grčiji pri obvladovanju migrantskih tokov, vračanju tistih prebežnikov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite, in pomoči Makedonije pri okrepitvi nadzora na meji z Grčijo.

"Skozi Srbijo je lani potovalo več kot 600.000 beguncev oziroma 26-krat več kot leta 2014, skozi Slovenijo v slabih štirih mesecih že 420.000," je poročala Marta Razboršek za Radijski dnevnik. V prvih 17 dneh letošnjega leta pa je Srbijo prečkalo že 35.000 prebežnikov.

Avstrija naj bi schengen suspendirala že jutri?
Karl Erjavec je pobudo premierja Cerarja predstavil srbskemu premierju Aleksandru Vučiću, zunanjemu ministru Ivici Dačiću, srbskemu ministru za delo in vodji vladne koordinacijske delovne skupine za migracije Aleksandru Vulinuki, ki so po besedah Erjavca pobudo dobro sprejeli.

"Za Srbijo je slovenski predlog, da se strožji nadzor uvede na makedonsko-grški meji sprejemljiv, saj se bo odzvala tako kot vse države na balkanski poti. Ko se bodo meje zaprle, naj bi po predvidevanjih v vsaki državi ostali prebežniki, ki se bodo v njej znašli, in sicer do ureditve statusa," je poročala RTV-jeva dopisnica, ki je tudi izvedela, da na slovenskem zunanjem ministrstvu pričakujejo, da naj bi Avstrija schengenski režim suspendirala že jutri. "Vse kaže, da po včerajšnjem pogovoru z avstrijskim zunanjim ministrom slovenski minister meni, da bo Avstrija schengenski režim na slovenski meji suspendirala že jutri najpozneje do konca tedna," je poročala. Karl Erjavec je dejal, da bo v tem primeru: "Slovenija sprejela adekvatne ukrepe - kakšni bodo in s kakšno vsebino, bo pa odvisno zlasti tudi od tega, kakšne ukrepe bo sprejela avstrijska vlada," je dejal Erjavec.

Marta Razboršek je prav tak izvedela, da naj bi "iz hrvaškega notranjega ministrstva oziroma policije klicali na našo Generalno policijsko postajo in zaprosili za sestanek, kako naprej z migrantsko krizo."

Strah pred učinkom domin
Avstrija je, recimo, že napovedala določene ukrepe za upočasnitev prihoda prebežnikov, kar bo po Erjavčevih besedah storila tudi Slovenija, če se bo zanje odločila Avstrija. "Vsi smo zaskrbljeni, ker ni skupne evropske rešitve za migrantsko krizo. Želimo si enotne rešitve problema migracij na balkanski poti, saj bi lahko te destabilizirale Zahodni Balkan, zlasti, če bi bile rešitve prepuščene posameznim državam in bi povzročale učinek domin," je povedal Erjavec, ki dodaja, da tako Slovenija kot Srbija ugotavljata, da s Hrvaško pri obvladovanju t. i. migrantske krize ni pravega sodelovanja. "Eden od razlogov je prav gotovo to, da na Hrvaškem še nimajo nove vlade in ni pravih sogovornikov," meni Erjavec.

Tusk: EU ima manj kot dva meseca
Evropa se spoprijema z največjim preseljevalnim tokom po drugi svetovni vojni - samo lani je v 28 držav članic EU-ja sprejelo najmanj milijon beguncev in ekonomskih migrantov. Predsednik Donald Tusk je sporočil, da ima Evropa na voljo "ne več kot dva meseca," da "krizo, ki jo povzroča migracija, spravi pod nadzor, sicer bo brezmejno in brezcarinsko območje schengena razpadlo". Tusk je bil jasen, da bo "EU propadel kot politični projekt", če ne bo uspešno izveden mejni nadzor, poroča Reuters.