Skupna reševalna akcija humanitarnih skupin Sea-Eye, MOAS in Jugend Rettet ter tunizijske ribiške ladje. Foto: Reuters
Skupna reševalna akcija humanitarnih skupin Sea-Eye, MOAS in Jugend Rettet ter tunizijske ribiške ladje. Foto: Reuters
Prebežniki na humanitarni ladji
Prebežniki na humanitarni ladji Zdravnikov brez meja. Nevladne organizacije so letos na kopno prepeljale tretjino vseh prebežnikov. Foto: Reuters
Nevladne organizacije proti vladnemu kodeksu za reševanje prebežnikov

S pravilnikom želi Italija nevladnim organizacijam prepovedati približevanje libijskim teritorialnim vodam in komunikacijo s tihotapci ljudi ter zahteva navzočnost policije na njihovih ladjah. Predlog oblikovanja kodeksa so notranji ministri članic Evropske unije podprli julija, da bi zagotovili reševanje ljudi v okviru usklajenih pravil.

Nevladne organizacije so pomemben dejavnik v reševalnih misijah, saj so letos na obalo prepeljale kar tretjino, medtem ko so leta 2014 prepeljale manj kot odstotek prebežnikov, poroča Guardian.

Pet od osmih nevladnih organizacij, sodelujočih na ponedeljkovem zasedanju z vlado, ni želelo podpisati kodeksa. Organizacije, ki kodeksa niso podpisale, so s tem zavrnile organiziran sistem reševanja in "sprejemajo vse konkretne posledice, ki jih to lahko prinese", sporoča italijansko notranje ministrstvo.

Večina organizacij proti kodeksu
Vodja delegacije Zdravnikov brez meja v Italiji Tommaso Fabbri je ob tem dejal, da niso policisti, temveč zdravniki. "Pomorska pravila so osrednje vprašanje, nimamo zadostnih zagotovil glede nošenja orožja policistov na svojih plovilih," je po zadnjem dnevu pogajanj predstavnikov nevladnih organizacij z italijansko vlado povedal Fabbri in dodal, da bodo na podlagi pomorskega mednarodnega prava še naprej reševali ljudi, so pa odprti za nadzor.

"Naša plovila srečujejo veliko prebežniških čolnov. Med življenjem in smrtjo na morju odločajo minute. Kodeks ogroža občutljivo delovanje različnih reševalnih ladij," je v pismu notranjemu ministru Marcu Minnitiju zapisal vodja organizacije MSF Italy Gabriele Eminente, a tudi zapisal, da MSF vseeno želi sodelovati z ministrstvom za učinkovitejše reševanje.

"Najspornejša točka kodeksa je zavezanost pomoči italijanski policiji pri preiskavah in sprejemanju oboroženih policistov na krov. To je v nasprotju s humanitarnim načelom nevtralnosti. Ne želimo biti del konflikta," pa je povedal koordinator nemške organizacije Jugend Rettet Titus Molkenbur.

Ob Zdravnikih brez meja, MSF-ju in Jugend Rettet so kodeks zavrnile še nemški skupini Sea-Watch, Sea-Eye in francoska SOS Mediterranée abstained.

Tri organizacije kodeks podprle
Kodeks so podpisale tri nevladne organizacije - Save the Children, malteški Moas in španska Proactiva Open Arms. Generalni direktor nevladne organizacije Save the Children Valerio Neri je odločitev utemeljil s tem, da želijo s transparentnostjo zagotoviti nadaljevanje operacije reševanja.

Humanitarne ladje izvedle 35 odstotkov reševalnih operacij
Od leta 2015 več kot deset zasebnih humanitarnih ladij patruljira na odprtem morju blizu Libije. Te so po podatkih italijanske obalne straže opravile 35 odstotkov vseh letošnjih reševalnih operacij. Reševanje izvajajo tudi italijanske, evropske in trgovske ladje.

Tihotapci ljudi so lani začeli izkoriščati navzočnost humanitarnih skupin blizu libijskih voda s pošiljanjem prebežnikov na pot v vse slabših plovilih. Prebežnikom so za pot tudi računali več, ne da bi jim zagotovili vodo, gorivo ali satelitski telefon za primer nesreče.

Nevladne organizacije proti vladnemu kodeksu za reševanje prebežnikov