Konkretno je Mors trem podjetjem naročil po 200 kompletov zaščitne obleke in ščitov za vzdrževanje javnega reda in miru, čelad z vizirjem, rokavic, gumijevk, plinskih razpršilcev, gasilnih aparatov in negorljivih kap.

Kot so sporočili z ministrstva, so šli v postopek nakupa zaradi potreb, ki jih ima vojska ob podpori policiji "pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju določenih objektov in območij v zvezi z begunsko problematiko".

Neposredno pogajanje v izjemnem primeru
Mors se je neposredno pogajal s tremi izbranimi podjetji, za to pa so se odločili, kot so sporočili, zaradi razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti, in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi. Neposredno pogajanje v izjemnih primerih sicer omogoča zakon o javnem naročanju.

Za nakup bo Mors porabil skoraj četrt milijona oziroma več kot 240.000 evrov, oprema pa bo namenjena tako vojski kot vojaški policiji.

Največ za zaščitne uniforme
Največ denarja bo šlo za zaščitne uniforme, za katere bodo ljubljanskemu podjetju Bene skupaj z davkom na dodano vrednost plačali slabih 144.000 evrov. Isto podjetje bo dobavilo še za 6.100 evrov gumijevk in za 4.600 evrov negorljivih kap. To podjetje je z obrambnim ministrstvom predlani sklenilo tudi skoraj milijonski posel za dobavo 6.000 čelad.

Čelade z vizirjem v vrednosti 18.300 evrov bo tokrat dobavilo podjetje Lab commerce, rokavice, plinske razpršilce, gasilne aparate in ščite pa podjetje Group 22. Za ščite bo ministrstvo odštelo skoraj 37.800 evrov, za gasilne aparate 12.400 evrov, za plinske razpršilce 11.400 evrov manj, rokavice pa bodo stale skoraj 7.000 evrov.

Nova oprema s spremembami zakona o obrambi
Gumijevke in plinski razpršilci sicer niso del osebne opreme vojaka, a so vojaki z dopolnjenim zakonom o obrambi dobili nova pooblastila, s katerimi lahko opozarjajo in usmerjajo osebe, jim začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

A spremembe zakona še ne veljajo. Skupina državljanov je na pobudo Radia Študent namreč začela referendumski postopek. DZ je razpis referenduma sicer zavrnil, a so njegovi pobudniki na ustavno sodišče že podali pritožbo na ta sklep DZ-ja.

Na Radiu Študent menijo, da dopolnitve zakona o obrambi niso potrebne, saj že veljavni zakon o obrambi omogoča, da je Slovenska vojska v izjemnih primerih prisotna na meji. Opozarjajo pa tudi, da se s spremembami zakona o obrambi "begunci in nenadzorovani prehodi državne meje izkoriščajo za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice".

MNZ išče prostore za nastanitev ljudi
Ministrstvo za notranje zadeve medtem želi najeti poslovne prostore za nastanitev ljudi. Zainteresirane ponudnike tako MNZ vabi k oddaji informativnih ponudb. Poslovni prostori morajo imeti zagotovljeno ogrevanje in hlajenje, biti morajo zunaj urbanih naselij, po možnosti pa naj bodo, kot sporočajo na MNZ-ju, z ograjo ločeni od drugih zemljišč. Ponudbe bo ministrstvo zbiralo do torka.

Gre za najem poslovnih prostorov v velikosti med 12.000 in 15.000 kvadratnih metrov z ali brez ustrezne opreme za nastanitev ljudi ter funkcionalnega zemljišča v velikosti od 2.000 do 5.000 kvadratnih metrov, ki naj vključuje parkirišče za najmanj sto vozil ter zelene površine.

MNZ želi, da imajo prostori tudi komunalne in infrastrukturne priključke, kot so telefonija, elektrika in voda, fekalna in meteorna kanalizacija. Lokacija poslovnih prostorov naj ima zagotovljeno tudi infrastrukturno povezavo z avtocesto ali železnico, so navedli v pozivu.