Nekdanji dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor, zdajšnja dekanja Metka Tekavčič in nekdanja prodekanja Polona Domadenik so se na današnjem predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Ljubljani o krivdi izrekli osebno, nekdanja prodekanja Mojca Indihar Štemberger, ki se ni udeležila naroka, pa prek svojega zagovornika.

Tožilstvo jih bremeni zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen zapora do enega leta, in pridobitve protipravne premoženjske koristi pri tem, za kar je zagrožena kazen od treh mesecev do petih let zapora. Tožilec Matija Hostnik je v predstavitvi obtožnice vsem štirim očital, da so omogočili izplačilo dodatkov za stalno pripravljenost določenim zaposlenim, in to v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Mramor je po koncu naroka v izjavi za medije izrazil prepričanje, da so delali zakonito: "Ekonomska fakulteta je sama zaslužila sredstva za plačilo tega dodatka in moji sodelavci so z visoko odzivnostjo to stalno pripravljenost tudi večkrat oddelali, to kažejo rezultati fakultete."

Tudi v imenu preostalih treh obdolženih je Mramor napovedal, da bodo vse okoliščine in dejstva predstavili na glavni obravnavi. "Če pogledate podatke, noben profesor, ki je učil in raziskoval, ni dobil tega dodatka," je še dodal.

Zagovorniki obdolženih so na naroku, ki ga je vodil sodnik Tomaž Bromše, podali dokazne predloge. Eden od teh je, da naj sodišče zasliši tudi vse prejemnike dodatka za stalno pripravljenost. Tožilec Hostnik se je strinjal z večino predlogov. Bromše pa je napovedal, da zaradi drugih obveznosti sam ne bo vodil glavne obravnave.

Mramor: Praksa organov pregona diskriminatorna
V pisni izjavi za Slovensko tiskovno agencijo pa je Mramor opozoril, da je stalna pripravljenosti v predpisih urejena izredno nejasno in kontradiktorno, obtožnica pa to po njegovem mnenju še nadgradi: "Najprej zavajajoče in nepravilno navaja pravne norme in vsebino sodne prakse, nato pa enostavno ne upošteva več kot 70 prič in rezultatov ekonomske fakultete."

Priče so po Mramorjevih navedbah jasno izpovedale, da je bila stalna pripravljenost, ki je zagotavljala ustrezno odzivnost, nujna za doseganje visoko postavljenih ciljev, sprejetih na organih fakultete: "Ekonomska fakulteta pa danes lahko s ponosom pove, da je od leta 2015 inštitucija z najvišjimi mednarodnimi priznanji kakovosti."

"Ob tem je ekonomska fakulteta, tako kot mnogo drugih izdatkov, dodatek za stalno pripravljenost pokrivala iz neproračunskih virov, saj, kot je znano, proračunskih virov ni bilo dovolj niti za redno, od države potrjeno dejavnost fakultete, kaj šele za doseganje nadstandardne kakovosti," je pojasnil Mramor, ki je tudi nekdanji finančni minister.

Mramor je prav tako zapisal, "da kar je sicer pravilno opredeljeno kot zakonito ravnanje v javnem sektorju za okoli 8000 prejemnikov dodatka v več kot 200 javnih inštitucijah, tudi na ministrstvu za javno upravo, je pri enaki ali celo bolj čvrsti pravni podlagi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani opredeljeno kot nezakonito".

Po Mramorjevi oceni je zanimivo, "kako diskriminatorna je praksa organov pregona, saj tožilstvo preganja samo ekonomsko fakulteto in članice Univerze v Ljubljani". Kot je dodal, "tožilstvo torej verjame v zakonitost ravnanja ostalega javnega sektorja, saj bi sicer, če bi šlo res za nezakonitost, moralo vse sedanje in pretekle odgovorne v več kot 200 javnih institucijah preganjati po službeni dolžnosti".

V ponovno sojenje se vrača zahtevek za vrnitev 781.000 evrov izplačanih dodatkov

Hkrati je višje sodišče je po pritožbi Univerze v Ljubljani razveljavilo odločitev okrožnega sodišča, da mora univerza državi vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale kot dodatek za stalno pripravljenost, in zadevo poslalo v ponovno sojenje.

Višje sodišče je ugotovilo, da je med univerzo in državo sporna pravna podlaga zahtevka za povračilo neupravičeno izplačanih dodatkov. "Zato višje sodišče od okrožnega terja, da se jasno in pravilno opredeli do pravne podlage. Od odgovora na vprašanje, kaj je v konkretnem primeru temelj zahtevka za vrnitev prejetih sredstev iz vira ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tožeči stranki, je odvisna tudi relevantnost ugovorov, ki jih je podala tožena stranka proti zahtevku," na Državnem odvetništvu RS povzeli odločitev sodišča.

Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so predvsem vodilnim nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Ministrstvo za izobraževanje je v zvezi s tem ocenilo, da so bila sredstva ministrstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, da jih vrne v proračun.

Tožbeni zahtevek v višini nekaj manj kot 781.000 evrov se nanaša na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost v letih od 2012 do 2015, in sicer za del, kjer so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva, ne pa tudi za del, ki je bil izplačal iz drugih virov.

Okrožno sodišče v Ljubljani je poleti 2017 odločilo, da mora univerza državi omenjenih 781.000 evrov vrniti, saj da je bil denar porabljen nenamensko. Po pritožbi je višje sodišče zdaj takšno odločitev razveljavilo, zadeva pa se vrača v ponovno sojenje.