Za svoje delo je prejela več nagrad, delala je v različnih medijih in formatih, zadnja leta kot raziskovalna novinarka dela na Pop TV-ju. Vabljeni k branju kratkega povzetka in poslušanju celotnega pogovora.

Pri izbiri študija je omahovala med matematiko, novinarstvom in komunikologijo, na koncu je izbrala zadnjo izbiro, ki pa ni ostala edina. "Po drugem letu študija sem se odločila, da vpišem še vzporedni študij novinarstva. Prva letnika sta bila namreč zelo podobna, tako v resnici ni bilo tako veliko dela," se spominja.

Pomembno je, v kakšni redakciji začneš
Kariero je začela na Delu, kjer je postala del ekipe Studia Delo: "Bili smo mladi in neizkušeni. Če kot novinar začetnik deluješ v neki redakciji, v kateri so tudi izkušenejši novinarji, se tvoja pot malce hitreje razvija. Pomembno je, v kakšni redakciji se kot novinar 'vzgojiš'. Če si vzgojen v takšni, ki da veliko na dokumente, papirje, številke in dejstva, potem je tvoja pot veliko lažja, kot če se moraš tega učiti in navajati več let pozneje. Vprašanje je, ali se tega sploh kdaj navadiš."

Odkrila afero dodatkov za stalno pripravljenost
Po nekaj letih je postala del ekipe Ozadij, takrat je tudi razkrila odmevno afero dodatkov za stalno pripravljenost. Po nekaj letih se spominja celotne zgodbe: "Vesela sem, da je tistih časov konec. To je bila zame velika izkušnja, ki se je končala dobro. Novinarji smo s to zgodbo dosegli pomembno malo zmago, znali smo se skupaj upreti pritiskom."

Zgodba dobila pospešek zaradi odziva
Nenavaden je bil odziv na drugi strani. Ta bi lahko priznala svoje dejanje, a se je odločila za drugačno pot, zato je bil tudi odziv v javnosti veliko bučnejši. "Kot novinarka bi si želela, da bi se to zgodilo in pomirilo. Na žalost pa se je vse zgodilo ravno obratno, tudi zaradi tega je ta zgodba dobila tak pospešek in v resnici še vedno traja (o tem zdaj presoja sodišče)."

Danes najbrž ne bi bilo drugače
Kristanova je prepričana, da bi bil odziv najbrž podoben, če bi se zgodba danes ponovila. Prepričana je, da so se nekaj naučili, a premalo: "Pred časom so Primorske novice razkrile, da so si na Filozofski fakulteti izplačevali dodatek za funkcijo. V tem primeru je bil odziv res drugačen, a tako je bilo zaradi dotičnega dekana. Obstaja kar nekaj ljudi, ki bi reagirali drugače ‒ v skladu z zgodbo o dodatkih za stalno pripravljenost. Zelo optimistična nisem, strinjam pa se, da se tudi na Univerzi v Ljubljani malo spreminja struktura vodstvenih funkcij, na te položaje prihajajo malo mlajši. Čez nekaj let bo morda res drugače, ne pa tako zelo drugače, kot bi si sama želela."

'Mi smo avtonomni, pika in stop'
Z ljudmi, ki delujejo v (visokem) šolstvu, se pogosto povezujejo besede, kot sta etika in morala, razkrita zgodba pa je ta mit zamajala. "To je nedopustno, ti ljudje niso le intelektualne elite, ampak so tudi tisti, ki izobražujejo mladino. Če se ne moremo poenotiti pri stvareh, kot so morala, etika in razumevanje zakonodaje, potem nastane problem. Pred časom sem delala zgodbo o tem, kako so dekani zaposleni kot visokošolski učitelji. Ko sem se pogovarjala z dekani, sem takoj podoživela zgodbo o dodatkih. Njihov odgovor je bil pogosto: 'Mi smo avtonomni, pika in stop.' Ta avtonomija bolj spominja na neko samovoljo, kar pa ni prav," je prepričana novinarka.

Blišč in beda
Njeno razkritje lahko opišemo tudi z izrazom 'blišč in beda'. Na eni strani je bila za svoje delo nagrajena, na drugi strani pa je delala v delovnem okolju, ki ji ni omogočalo varnosti, hkrati pa so ji grozili. "Na Delu sem bila ves čas zaposlena kot prekarka, ves čas sem se upirala različnim namigom, da bi bilo dobro to zgodbo končati. Zaradi svojega vira in javnosti sem želela nadaljevati to zgodbo. Ko je bilo zraven še toliko pritiskov in bitk, ki se ne bi smele zgoditi, sem vložila tožbo, posledica vsega je bila, da sem zapustila Delo," se spominja turbulentnih mesecev.

Vpisala doktorski študij statistike
Po razkriti aferi se je spet vrnila v študijske klopi, saj se je lotila doktorskega študija statistike. Zaradi razkrite zgodbe pri študiju nikoli ni imela težav: "Večina profesorjev niti ne ve, da sem novinarka in sem prva začela to zgodbo. Nekateri sicer vedo in so mi čestitali. Nimam nobene slabe izkušnje, upam, da bo tako tudi naprej." Zahtevnost statistike je pri študiju precej višja od tiste statistike, ki jo mediji običajno uporabljamo pri svojem delu: "Iskreno, skozi vse delo se prebijam počasi, ker nimam veliko časa. To so zahtevne stvari, potrebuješ tako koncentracijo kot čas. Ne verjamem, da bom kdaj popolnoma zamenjala svoj poklic in se ukvarjala z neko 'hard-core' statistiko. Te stvari skušam razumeti. Imam nekaj splošnih predmetov, preostali pa so povezani z mojo doktorsko nalogo in analizo omrežij. Zelo malo teh stvari lahko (za zdaj) apliciram v novinarstvo."

Znanje predaja mladim novinarjem
Z visokošolskim izobraževanjem pa je povezana na še en način ‒ na Fakulteti za družbene vede je asistentka v prvem in drugem letniku. Ti študenti večinoma še ne delujejo v medijih. "Profesorji menijo, da je v redu, da študenti prvih dveh letnikov večino časa preživijo na fakulteti. Če začnejo prehitro delati kot novinarji, jim zmanjka časa, da študij tudi zaključijo oziroma ga potegnejo predolgo. Proti koncu študija je praksa pomembna, nekaj prakse seveda dobijo skozi izdelke, ki jih morajo oddajati. A pisati en članek, za katerega imaš 14 dni, je nekaj drugega kot tisto, s čimer si soočen v samem mediju," je potegnila vzporednico.

Mladi nimajo izkušenj
Na vajah prikazuje, kako je v praksi videti delo novinarja: "Na tak način lahko navdušimo študente drugače kot pa profesorji, ki predavajo. Teorija je seveda zelo pomembna, tako kot tudi dejstvo, da čim prej pridejo v stik s prakso. Ni nujno, da sami že delajo kot novinarji, ampak da vsaj nekaj slišijo. Pogovarjamo se tudi o mojih prispevkih, razložim jim ozadje. Študenti prvega letnika nimajo izkušenj, še sanja se jim ne, kako poteka novinarski poklic. Že te stvari jim lahko koristijo, predvsem pa jih želim navdušiti za to delo. Novinarski poklic je res zanimiv, ogromno se lahko naučiš, nikakor ni dolgočasen."

Skrbi jo, da študenti premalo berejo
Če je sama še odraščala v času, ko je večino časa lahko spremljala le peščico TV-programov, časopisov in radijskih vsebin, je današnja podoba popolnoma drugačna, saj nas medijska sporočila bombardirajo praktično na vsakem koraku, česar pa Kristanova med študenti še ne čuti: "Lahko da bo pri teh študentih v 3. letniku popolnoma drugače. Malo me skrbi, da premalo berejo in gledajo. Razumem, da je to prvi letnik, skušam jih navdušiti, da bi še kaj več prebrali in pogledali, imeli bolj odprte oči, ko hodijo po svetu. Na vsakem vogalu se najde zgodba, le najti jo je treba. Spremljajo novice na drugačen način, kot smo jih mi (ali jih še vedno). Nisem pa prepričana, da zaradi tega berejo več."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Tina Kristan razmišlja še o športu, se podrobneje spomni afere z dodatki, natančneje predstavi televizijsko delo, razmišlja o svojih sanjah ...