Med smrtnimi žrtvami jih je bilo 61 odstotkov starejših od 51 let, najpogostejši vzrok smrti pa so bile srčno-žilne težave. Pri ÖKAS-u zato za starejše svetujejo zdravstveni pregled pred aktivnim dopustom v gorah, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Še okoli 20 odstotkov ljudi je umrlo zaradi padca, 16 ljudi pa je umrlo v snežnem plazu. Večina smrti se je zgodila kot posledica rekreacije oz. športa (77 odstotkov), preostalih 23 odstotkov pa jih je umrlo zaradi gozdarskih in prometnih nesreč ali samomora.

Med mrtvimi je bilo 58 odstotkov avstrijskih državljanov

Med mrtvimi je bilo 58 odstotkov avstrijskih državljanov, z 28 odstotki sledijo Nemci. Lani je v avstrijskih gorah umrl tudi slovenski državljan, v povprečju pa sta v zadnjih desetih letih vsako leto v Avstriji umrla po dva slovenska državljana, piše v poročilu ÖKAS.

Med avstrijskimi deželami je bilo največ smrtnih žrtev na Tirolskem, in sicer 104.

V povprečju je v zadnjih desetih letih vsako leto umrlo po 284 ljudi in bilo poškodovanih skoraj 8000 ljudi.

Glede na statistične podatke je bilo skupno v nesrečah v gorah udeleženih skoraj 14.000 ljudi, niso pa bili vsi poškodovani. Je skoraj polovica teh ljudi je bila udeležena v smučarskih nesrečah.