Ob Dragu Rataju in Srečku Jesenšku se je na zatožni klopi takrat še mariborskega sodišča že oktobra 2020 znašel tudi direktor podjetja Spit plus Jožef Šeško.

Težava s prisluhi

Nobeden od trojice na predobravnavnih narokih krivde ni priznal, obramba Rataja in Jesenška pa je zahtevala izločitev tistega dela dokazov, ki so povezani s telefonskimi prisluhi nekdanjemu županu Maribora Francu Kanglerju. Različna sodišča po državi so v času vrste sojenj Kanglerju prisluhnila, zaradi česar so padle do zdaj vse obtožnice, z enakim manevrom pa poskušata tudi nekdanja vodilna v medtem že propadlem športnem centru, ki je upravljal žičniške naprave in smučišča na Pohorju.

Obramba je namreč prepričana, da je omenjeni postopek zoper obdolžene stekel na podlagi postopka, ki je bil pred leti sprožen proti Kanglerju in je temeljil na prikritih preiskovalnih ukrepih. Zaradi preteklih postopkov se je mariborsko sodišče izločilo iz odločanja, primer pa se je preselil v Celje, kjer ga je od sodnice Andreje Lukeš prevzela Cvetka Posilovič.

Potem ko sta junija kot priči o odnosih med Kanglerjem in sodnikom Janezom Žirovnikom svoje povedala nekdanji poslanec Jožef Jerovšek in nekdanji načelnik mariborske upravne enote, zdaj pa Kanglerjev strankarski sopotnik Željko Vogrin, pred dvema tednoma pa sodnik Janez Žirovnik, je tokrat besedo dobil še Kangler, ki je tudi tokrat ponovil že večkrat izrečene obtožbe na račun sodnika.

Kot je povedal, je Žirovnika spoznal že v 80. letih, ko je bil sam kriminalist, Žirovnik pa je bil zaposlen v Službi državne varnosti. Spori med njima naj bi se sicer začeli v času, ko je bil Kangler poslanec in član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, Žirovnik pa namestnik direktorja Sove.

Pozneje naj bi bila v sporu tudi v času Kanglerjevega županovanja v Mariboru, ko je ta nasprotoval imenovanju Žirovnika na mesto načelnika mariborske uprave, češ da "udbovec" ne more na takšen položaj. Je pa bil Žirovnik imenovan v sodnika mariborskega sodišča, kjer je prav on kot dežurni preiskovalni sodnik, namesto da bi se zaradi omenjenih preteklih odnosov izločil iz odločanja, podpisal odredbo za prikrite preiskovalne ukrepe zoper Kanglerja.

Kangler je ob tem omenil odločitve murskosoboškega, novomeškega in ljubljanskega sodišča, zadnjega sicer na drugi stopnji, ki so v preteklih sojenjih upoštevali njegove argumente in prisluhe izločili iz spisov, zaradi česar so do zdaj prav vse obtožbe zoper njega na sodiščih padle.

Žirovnik zanikal domnevne grožnje Kanglerju

Žirovnik je pred dvema tednoma zanikal kakršne koli osebne spore s Kanglerjem, zaradi katerih bi se moral izločiti iz odločanja, zanikal je tudi domnevne grožnje Kanglerju, da vsak dobi svoje in bo tudi on, češ da to sploh ni njegov besednjak, pa tudi domnevne spore v povezavi s Kanglerjevim članstvom v parlamentarni preiskovalni komisiji, ki je nadzirala delovanje Sove.

Ko ga je Ratajev odvetnik Jure Razgoršek seznanil z omenjenimi navedbami, je Kangler sodišču predlagal, da ga ovadi zaradi krivega pričanja, pa tudi, da bi vsak osnovnošolec moral vedeti, da ne moreš soditi nekomu, s katerim si se prej enajst let kregal.

Sorodna novica Pohorje v novo leto z novo vzpenjačo?

Račune dobila družba z enim zaposlenim

Obtožnica Rataju očita, da naj bi kot direktor ŠC-ja Pohorje sklenil pogodbo z gospodarskim ministrstvom za pridobitev nepovratnih sredstev v vrednosti 4,2 milijona evrov za naložbo v novo gondolo. Med zahtevke za izplačilo naj bi predložil račune družbe Spit plus za dela, ki jih ta po navedbah tožilstva sama z le enim zaposlenim ni mogla opraviti, ampak so ta dela opravili delavci ŠC-ja Pohorje ali drugih povezanih družb. Tako naj bi družba nezakonito pridobila 1,9 milijona evrov. Jesenšek naj bi kot takratni direktor Pohorske vzpenjače potrjeval račune.

Rataj in Jesenšek sta bila v preteklosti obtožena tudi poslovne goljufije na račun Mestne občine Maribor, a je mariborsko tožilstvo septembra 2018 obtožnico umaknilo, zato je bila izrečena zavrnila sodba. Umik obtožnice je bil pričakovana posledica odločitve vrhovnega sodišča julija 2018, da je treba po prenehanju prikritih ukrepov kazenski postopek sprožiti v dveh letih, sicer se ti ne smejo uporabiti.