Predsednica senata Tatjana Pavlovec meni, da uprava ni ravnala naklepno in da kršitev pravilnikov podjetja še ne pomeni nezakonitega dejanja. Sodišče je še odločilo, da ni bilo dokazov, da je šlo za naklepno pridobitev premoženjske koristi, ob tem pa dodalo, da zneska 1,5 milijona evrov, s katerim je Luka dokapitalizirala hčerinsko podjetje v Romuniji, ni več mogoče odvzeti.

Časar se je na zatožni klopi znašel zaradi obtožb, da njegova uprava za dokapitalizacijo dveh luških podjetij v Aradu ni imela soglasja nadzornega sveta. Luka je prvo nakazilo, 1,5 milijona evrov izpeljala februarja 2009, izplačilo drugega obroka, 1,3 milijona, pa so na Banki Koper preprečili kriminalisti in sodišče.

Tožilka: To je znak, da je mogoče zaobiti nadzorne svete
Tožilka Barbara MIlič Rožman je že napovedala pritožbo. Meni, da je bilo v postopku predstavljenih dovolj dokazov za očitana kazniva dejanja, med njimi zloraba položaja uprave, in da je bil dokazan tudi naklep. Današnja sodba je po njenem mnenju signal vsem upravam, da lahko delujejo mimo nadzornih svetov, saj skupščina ni nikoli odločala o dokapitalizaciji, z njo pa niso bili seznanjeni niti nadzorniki.

Združenje nadzornikov: » Pri Časarju je šlo za eklatantno kršitev dolžnosti uprave«
Zaradi poslov v Romuniji Luka od Časarja in Marzija zahteva povrnitev 1,5 milijonov evrov, ker pa je bila dvojica danes oproščena, je sodnica Luko napotila na odškodninsko pravdanje. » Odškodninsko odgovornost bi bilo lažje ugotavljati, če bi bila protizakonitost dokazana v kazenskem postopku,« pravi generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijovič. »Tega zdaj ni, toda to še ne pomeni, da v odškodninski tožbi ni mogoče dokazati protipravnosti po Zakonu o gospodarskih družbah. »Da je uprava nadzornemu svetu zavestno prikrivala dokapitalizacijo je katastrofa! Gre za eklatantno kršitev dolžnosti uprave. Opustila je dolžno skrbnost, delovala je v škodo družbe.«

Dan, ko se smeje tudi Andreju Lovšinu
Današnja oprostilna sodba za Časarja je brez dvoma prava poezija tudi za ušesa nekdanjega predsednika uprave Interevrope, Andreja Lovšina. Zaradi nasedle naložbe v Rusiji proti nekdanji upravi že poteka odškodninska tožba, kazenska obtožnica za Lovšina pa bo , po petih letih od ovadbe, vložena v prihodnjih dneh. Nanj letijo očitki zlorabe položaja in negospodarnega ravnanja. In kje je podobnost med Časarjem in Lovšinom? Tudi Lovšin je pri naložbi v logistični terminal Čehov izpeljal solistično akcijo. Brez soglasja nadzornega sveta, je v Rusiji zapravil 140 milijonov evrov, trikrat več kot bi smel, in z eno potezo povzročil Interevropi tako močan udarec, da se je pobirala več let. Pred bankrotom so jo rešila prizadevanje nove uprave in posluh bank. Terminal v Moskvi je bil nato prodan za štirikrat nižjo ceno, kot je vanj vložil Lovšin. Toda ne glede na vse, Lovšin od danes na zatožni klopi lahko maha s Časarjevo sodbo. Torej, tudi če za Čehov ni imel soglasja nadzornikov, je torej morda kršil le notranja pravila, statut… podjetja, ki ga je vodil, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da je to kaznivo dejanje.

Tožilstvo vztrajalo, da je Časarjeva ekipa delovala samovoljno
Tožilka je v včerajšnjih sklepnih besedah poudarila, da je bil cilj uprave pridobiti premoženjsko korist romunskima podjetjema Railport Arad in TTT, in vztrajala, da bi si morala Časarjeva uprava pred sprejetjem odločitve o dokapitalizaciji pridobiti soglasje nadzornega sveta. Da se je tega zavedala, dokazujejo soglasja, ki jih je pri nadzornikih iskala za druge, podobne naložbe.

Zagovor obtoženih, da ni šlo za dokapitalizacijo, ampak za investicijo, po njenem ne vzdrži, saj je glede letnega načrta za leto 2009 nadzorni svet soglašal le s tremi naložbami, med katerimi pa ni bilo Romunije. S tem poslom nadzorniki niso bili uradno seznanjeni, pa čeprav so na podlagi govoric zahtevali pojasnila in dokumentacijo,"iz posnetkov seje nadzornega sveta pa je razvidno, da so nadzorniki terjali podrobnosti, vendar jim je uprava zamolčala, da je tistega dne sprejela sklep o dokapitalizaciji romunskih podjetij. Jasno je, da je to skrivala, ker je zaslutila, da nadzorni svet ni tako zelo navdušen nad nalaganjem denarja naokoli, saj bi se Luka zaradi težkih gospodarskih razmer lahko znašla v likvidnostnih težavah," je med sklepnimi besedami dejstva nizala Milič Rožmanova.

Kje je zares končal denar?
Namen je bilo pridobiti finančno korist podjetjema Railport Arad in TTT, "pri tem pa ni nujno, da je škoda v višini premoženjske koristi, v tem primeru se je odrazila v slabši likvidnosti Luke," meni tožilstvo. Kdaj in v kakšne namene je bilo uporabljenih 1,5 milijona evrov, tožilstvu ni uspelo ugotoviti. Njegovi zahtevi, da bi sledili toku denarja, namreč sodišče ni ugodilo, saj ni dovolilo širitve preiskave.
Spomnimo, da je bil Časar januarja letos zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnin pri luških poslih na Krasu že nepravnomočno obsojen na šest let zapora.