Sodišče bo obrambi ugodilo in od ministrstva za notranje zadeve (MNZ) zahtevalo, naj pošlje seznam šestih vprašanj, ki so jih poslali Schaffnerju. Obrambo je zahtevo utemeljila s tem, da MNZ ni stranka v postopku in da zato ne more ukrepati mimo tožilstva, sodišča in obrambe. Poleg tega so zahtevali tudi, naj MNZ razveže Slodeja v delu, ki se nanaša na odnose med njim, tajnim sodelavcem in Schaffnerjem.
Schaffner, nemški kriminalist, ki naj bi sodeloval pri zbiranju dokazov proti obtoženim Ivanu Zidarju, Hildi Tovšak, Dušanu Černigoju in drugim, je tako zato sestavil pisno izjavo, ki so jo v nadaljevanju sojenja prebrali. Bavarska policija Schaffnerju ni dovolila pričati v Ljubljani, ker so prepričani, da bi bili lahko ogroženi njegova varnost in varnost nadaljnjih preiskav.
Glede na njegovo pisno izjavo naj bi bil Schaffner v stiku z zaupnikom že od leta 1999, Roberta Slodeja, slovenskega kriminalista, ki je preiskoval zadevo Čista lopata, pa pozna od leta 2007. O Ivanu Zidarju naj bi Schafferju pripovedoval zaupnik, policija pa je, ker o njem sodnih zaznamkov v Nemčiji ni bilo, informacije preverjala pri slovenskih kolegih.

Tajni policijski sodelavec: Rekel je, da bo zašil Zidarja
Tajni policijski sodelavec, ki zaradi kraje kmetijske mehanizacije prestaja zaporno kazen, je dejal, da sta se s Slodejem srečala več kot tisočkrat. Pomagal naj bi mu razkrivati policiste, ki so informacije prodajali kriminalcem, je dejal v pričanju. Temu pa je sledila akcija proti Zidarju, pri čemer naj bi pomagal Slodeju. Po njegovih besedah naj bi se Slodej odločil, "da bo zaprl Zidarja", in mu naročil, naj Schaffnerju o njem pove "kaj, kar bo zanimivo tako za Nemce kot za Slovence".

Slodej, ki naj bi s tajnim sodelavcem stopil v stik, ko je bil ta v priporu, naj bi mu še pred aretacijo povedal, da bo Zidarja zašil. Dodal je, da se je o informacijah, ki jih ima o Slodeju in primeru Čista lopata, posvetoval pri odvetniški družbi Čeferin, kjer so mu svetovali, da zadevo zapiše in overi pri notarju, kar je tudi storil.

Tožilko je zanimalo predvsem, kakšne informacije je razkril nemškemu kriminalistu. Tako naj bi mu tajni sodelavec povedal, da je imel z Zidarjem čudne posle (SCT naj bi ga opeharil pri nakupu gradbene mehanizacije) in da pere denar prek slamnatih podjetij.

Slodej zapiskov srečanj ni delal
Sodišče ni dovolilo, da bi bil tajni policijski sodelavec navzoč pri pričanju Roberta Slodeja, kar je zaradi morebitnega soočenja predlagal njegov zagovornik iz odvetniške družbe Čeferin. Slodej je povedal, da nemškega kriminalista Gerharda Schaffnerja pozna od pomladi leta 2007, ko je sodeloval pri zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom. Takrat naj bi Slodej in Schaffner sodelovala in prek tega poznanstva naj bi nato tudi stopil v stik s tajnim sodelavcem. Kako, Slodej ni pojasnil, češ da tega ne more izdati, predvideva pa, da je Schaffner predlagal svojega zaupnika zato, ker zna bolje nemško kot Slodej.

Slodej je potrdil, da sta se srečevala, zapiskov srečanj pa naj ne bi delal. Potrdil je sodelovanje nemškega kriminalista in tajnega policijskega sodelavca, kar naj bi mu povedal sam Schaffner. Kje mu je Schaffner to povedal, ni želel razkriti, pri čemer se je skliceval na zavezo o varovanju podatkov po zakonu o policiji.
Zanikal je tudi, da je tajnemu sodelavcu grozil, in mu takoj jasno povedal, da mu njuno sodelovanje ne bo prineslo nikakršnih ugodnosti pri sodnih postopkih proti njemu. To naj ga ne bi odvrnilo od sodelovanja, glavnino podatkov pa je po Slodejevih besedah sodelavec dal nemški policiji.
Ker se je sodišče strinjalo, je zagovornik Gorazd Fišer zahteval, da sodišče pridobi dokazila pri ministrstvu za notranje zadeve, da Slodej tako varuje podatke. Zanima ga, s katerim aktom so bili ti označeni za tajne.

Slodej: Nisem mu naročil, kaj naj pove
Slodej je zanikal trditve tajnega policijskega sodelavca, da naj bi mu naročil, kaj naj pove kriminalistom v Nemčiji. Trdi, da je pri preiskavi proti Ivanu Zidarju sodeloval pri bolj "tehničnih vidikih preiskave" in ne pri vsebinskih, ker so ti, tako je dejal Slodej, v pristojnosti tožilstva. Na vprašanje Zidarjevega zagovornika Boštjana Penka o prisluhih Ivanu Zidarju je dejal, da se o tem s tožilstvom ni dogovarjal. Dejal je, da pri pripravi pobude za prisluhe ni sodeloval in je ni niti prebral.
Obramba namreč poskuša dokazati, da je Slodej zahteval prisluhe na podlagi faksa, ki mu ga je poslal Schaffner, faks pa naj bi temeljil na informacijah, ki naj bi Slodej dal sodelavcu oz. od njega zahteval, naj jih pove nemškim kriminalistom. Slodej je to poskušal ovreči, rekoč, da ne govori dobro nemško ter da je faks dal takoj v prevajanje in nato naprej nadrejenim.

Sodišče čaka na prevod "nemške obsodbe" Ivana Zidarja
Sodišče je prejelo tudi sodbo münchenskega sodišča zoper Ivana Zidarja, vendar jo je treba še prevesti. Na obravnavi ni Irene Dobravec, odvetnice Dušana Černigoja, tako da ga zdaj zastopa odvetnik Gorazd Fišer.

Gre za nadaljevanje sojenja v zadevi Čista lopata, v kateri so Ivan Zidar, Dušan Černigoj in Hilda Tovšak obtoženi podkupovanja. Zdaj naj bi razčistili, ali so bili dokazi pridobljeni zakonito.

Na nadaljevanje obravnave je vabljen tajni policijski sodelavec, ki je informacijo o nepravilnostih pri poslu gradnje letališkega stolpa na ljubljanskem letališču posredoval nemškim kriminalistom. Pričal naj bi še kriminalist Robert Slodej, ki naj bi po trditvah obrambe nagovoril tajnega policijskega sodelavca, da nemški policiji izda zgodbo o ravnanju Zidarja, ki je po njihovem mnenju izmišljena.

Obtožnica prebrana šele na tretji obravnavi
V zadevi Čista lopata je osem ljudi obtoženih sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku. Tožilki Bojani Podgorelec je zaradi pritožb obrambe obtožnico uspelo prebrati šele na tretji obravnavi 17. decembra lani - glavna obravnava se je začela 22. oktobra 2010, vsi obdolženi pa so jo označili za neutemeljeno. Prav tako večina ni želela podati zagovora, dokler ne bo odločeno o zahtevi obrambe po izločitvi po njihovem mnenju nezakonito pridobljenih dokazov in senata.

Obramba poudarja nezakonitost prisluškovanja
Obramba Ivana Zidarja namreč trdi, da so bili dokazi zoper prvega moža SCT-ja pridobljeni na podlagi izsiljevanja Slodeja, ki je želel preganjati Zidarja, a za to ni imel dokazov. Slodej naj bi zato stopil v stik s tajnim policijskim sodelavcem in mu povedal namišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih, ki naj bi jo ta posredoval nemškemu kolegu, s katerim je že večkrat sodeloval.

Nemška policija je nato zadevo posredovala slovenski. Ta je po navedbah obrambe na podlagi dokazov, ki jih je pridobila iz Nemčije, sprožila postopek, ki je bil podlaga za izdajo sodne odredbe o telefonskem prisluškovanju Zidarju.

Obravnava se nadaljuje 4. februarja.