5. junija lani je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da so predsednik SDS-a in nekdanji premier ter brigadir in prokurist družbe Rotis v zadevi Patria krivi. Janšo je poslalo v zapor za dve leti, Krkoviča in Črnkoviča pa za dva meseca manj, a vsi trije so se na sodbo pritožili, zato ta ni postala pravnomočna. Zadeva je namreč romala na višje, drugostopenjsko sodišče, ki je za 19. marec razpisalo javno sejo sodnega senata.
Predsednik senata višjega sodišča je Milan Štrukelj, v senatu pa sedita še višji sodnici Mateja Lužovec in Silvana Vrebac Arifin. Pritožbe so dobili lani jeseni, v tem času so morali preučiti spis, ki obsega skoraj 22.000 strani.
Ali to pomeni, da bo sreda prinesla že tudi dejansko razsodbo, ali pa bo to le en korak na poti odločitve višjih sodnikov? Odprti sta obe možnosti.
Vsaka stran predstavi svoja stališča
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) namreč predvideva, da lahko sodišče druge stopnje o zadevi odloči že na oz. po seji senata ali pa predlaga še obravnavo. Obravnava pred sodiščem druge stopnje se sicer opravi samo, če je treba "zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že prej izvedene dokaze in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo", določa 380. člen ZKP-ja.
Seja senata višjega sodišča, kakršni bomo priča tudi v sredo, se sicer začne s poročilom sodnika poročevalca, ki razloži stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe, nato pa vsaka stran - obramba in tožilstvo - predstavi svoja stališča. Najprej se pozove pritožnik, naj obrazloži pritožbo, za njim pa nasprotnik, naj mu odgovori. "Obtoženec in njegov zagovornik imata vselej zadnjo besedo," narekuje 381. člen zakona.
Na seji je mogoč tudi vpogled v določeno spisno gradivo oziroma prebiranje posameznih listin, sodni senat lahko strankam postavi tudi kakšno vprašanje.
Razsodba lahko že isti dan, a običajno ne
Po končanih nastopih strank se senat umakne k posvetovanju in glasovanju. Svojo odločitev lahko razglasi nato že na seji ali pa jo strankam v 30 dneh pošlje pisno - zadnje je sicer običajnejše.
388. člen ZKP-ja predvideva štiri možnosti. Sodišče druge stopnje lahko pritožbo zavrže kot prepozno ali kot nedovoljeno. Lahko jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Lahko jo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Lahko pa tudi višji sodniki sami spremenijo prvostopenjsko sodbo.
Če bi se zadeva vrnila v ponovno sojenje, bi se sodišče sicer zagotovo znašlo v časovni stiski, saj bo zadeva Patria zastarala avgusta prihodnje leto.
Več kot 50 obravnav na prvi stopnji
Naj spomnimo: sojenje, ki je pritegnilo ogromno medijske pozornosti, se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo že 5. septembra 2011, zvrstilo pa se je več kot 50 obravnav. Sprva se je sodilo petim obtoženim - poleg Janše, Krkoviča in Črnkoviča še nekdanjemu prvemu možu HSE-ja Jožetu Zagožnu in poslovnežu Walterju Wolfu -, a so zadnja dva nato izločili iz postopka. Preostala trojica je ves čas zanikala krivdo in postopek označevala za "politični konstrukt" oziroma "montirani proces".
Odločitev o nakupu 135 osemkolesnih oklepnikov Patria je bila sicer sprejeta že v času vlade Antona Ropa julija 2004. S pismom o nameri je bilo takrat predvideno, da bi jih izdelovala Sistemska tehnika, vendar je na poznejšem mednarodnem razpisu posel dobilo slovensko podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko Patrio.
V času prve Janševe vlade leta 2006 so nato ministrstvo za obrambo, Rotis in Patria podpisali 278 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu oklepnikov in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt. Že kmalu pa so se začela pojavljati tudi prva sumničenja o domnevni koruptivnosti posla, ki so v Sloveniji vrhunec dosegla nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je finska televizija YLE predvajala dokumentarni film z naslovom Resnica o Patrii - takrat je afera dobila tudi politično razsežnost.
Okrajno sodišče: Krivi so!
Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je nazadnje Janšo, Krkoviča in Črnkoviča 5. junija lani obsodila zaradi obtožb o kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.
Klajnškova je v izreku sodbe poudarila, da je pri odločitvi upoštevala izključno zakonsko dikcijo kaznivih dejanj in dokaze v spisu, za obsodbo pa so bili po njenih besedah ključni listinski dokazi, ki da izražajo realno dogajanje. Po mnenju sodnice so se trije obsojeni zavedali svojih dejanj, storili pa so jih iz koristoljubja. Sodišče je pri izreku kazni kot edino olajševalno okoliščino upoštevalo njihovo predhodno nekaznovanost.
Nekdanji predsednik vlade Janša naj bi v poslu nakupa oklepnikov obljubo nagrade sprejel za stranko SDS. Črnkovič naj bi Zagožnu in Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril, če bi postal lokalni zastopnik Patrie, Krkovič pa naj bi to obljubo plačila deleža dobička sprejel v zameno, da kot pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske podpira Rotis pri prizadevanjih, da postane lokalni partner Patrie.
Tudi tokrat shod v podporo Janši
Za sodbo, ki jo je v dvorani in pred njo spremljalo več sto Janševih privržencev, je predsednik SDS-a dejal, da je bila spisana v "političnih Murglah", po njegovem mnenju pa je "sramota za pravo in žalitev za zdravo pamet".
Podporniki Janeza Janše shod načrtujejo tudi tokrat - v sredo zjutraj, ko bo na ljubljanskem višjem sodišču javna seja senata v zadevi Patria, se bodo zbrali ob 8.30 - torej pol ure pred začetkom seje. Za zdaj je svojo udeležbo na Facebooku potrdilo okoli 130 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje