Prav tako v dopisu izvršilnemu sodišču Tirškova sporoči, da je "otrok pri očetu, kar pomeni, da deklica ni v okolju, kjer obstaja sum spolne zlorabe". Torej je na varnem. Obvestili so jih, da je bila deklica zaradi suma spolne zlorabe hospitalizirana. Obvestili so jih tudi, da Generalna policijska uprava vodi postopek zaradi suma storitve nasilja.

Sum spolnega nadlegovanja ni bil potrjen/izključen
Policija je predkazenski postopek zaključila s poročilom na tožilstvo, kjer kljub posnetkom večkratnih izpovedi deklice o spolnem nadlegovanju, kljub fotografijam poškodb, zdravniškim in ginekološkim izvidom in izjavam prič niso ne potrdili in ne izključili suma spolne zlorabe. In zakaj policija ni pritegnila izvedenca, da bi glede suma spolne zlorabe dal svoje mnenje? Tega niso storili niti takrat, ko je bila deklica hospitalizirana.

Direktor uprave kriminalistične policije Marjan Fank je potrdil, da bi izvedenca lahko predlagali v vsaki fazi. Pa ga niso. Namesto tega so izvedenca predlagali tožilstvu skoraj leto dni po prvi prijavi suma spolne zlorabe. Tožilstvo pa je izvedenca takoj vključilo. Zanimivo pa je, da je, sodeč po uradnih zaznamkih, CSD-ju policija predlagala stike pod nadzorom, česar pa Fank ni potrdil oz. "uradnega takega mnenja ni bilo".

Policija preiskavo uvedla pol leta po prijavi
Zanimivo je tudi, da je po zaznamkih CSD-ja policija po pogovoru z deklico zaznala strah pred dedkom, česar Fank prav tako ni potrdil, je pa povedal, "če je bilo to zaznano v pogovorih, ki so bili opravljani z otrokom ali z ostalimi vpletenimi, je zagotovo o tem seznanila tožilstvo". In zanimivo je še, da je iz zaznamkov CSD-ja policija preiskavo suma spolne zlorabe v resnici uvedla šele pol leta po očetovi prijavi - tudi to je Fank zanikal.

In še: čeprav na policiji povedo, da se odločitev o tem, kaj bo posredovano na tožilstvo - resna kazenska ovadba ali le brezzobo poročilo - sprejme šele takrat, "ko je ves material zbran, vse preiskovalne aktivnosti zaključene in podana dokončna ocena dokaznega gradiva", iz uradnih zaznamkov CSD-ja izhaja, da je bila policija že novembra, torej dober mesec po začetku in dva meseca pred koncem preiskave, odločena, da bodo v obliki poročila podatke posredovali tožilstvu. Fank ob teh navedbah poudarja, da zadeve ne pozna, "tega kdaj in kdo je podal to obvestilo, da bo narejeno poročilo, te dokumente naj komentirajo tisti, ki so jih ustvarili".

Na konkretna vprašanja odgovori niso podani
Direktorica CSD-ja Ravne na Koroškem, Sonja Tiršek, pred kamero ni želela. So pa sporočili, da so policisti v kontaktu z njimi podajali svoja mnenja. Uporabljali so jih kot smernice. Tako se uradno ne ve, ali je CSD vse navedene informacije predal sodišču v postopku izvršbe.

Po zaključenem policijskem poročilu pa je tožilstvo vseeno presodilo, da bodo preiskavo nadaljevali. Tako je že dober mesec pred izvršbo deklice preiskovalnemu sodniku predlagalo prvo preiskovalno dejanje zoper mater in zoper 46-letnega dedka deklice, oba osumljena spolne zlorabe. Tožilstvo je CSD obvestilo, da sum preiskuje.

Pred kamero niso hoteli niti na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, so pa z vrhovnega sodišča poslali delna pojasnila. Na vprašanje, ali se je sodišče pred izvršbo pozanimalo o ugotovitvah in postopkih na centru in tožilstvu, niso odgovorili. Brez odgovora je še vprašanje, ali je CSD obvestil sodišče, da na tožilstvu poteka preiskava. Policija namreč tega ni storila.

"To ni dolžnost policije. Lahko bi pa bila, ampak mi o svojih ugotovitvah obveščamo tožilstvo," je povedal Fank.

Je sodišče sledilo konvenciji?
Glede na to, da evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic zahteva, da pravosodni organi pri postopkih pred odločitvijo zaradi koristi otroka pridobijo informacije od drugih organov, ostaja vprašanje, ali je sodišče tej konvenciji sledilo. In vse kaže, da ni.

Izvršilni oddelek je odločal na podlagi pravnomočne sodbe o dodelitvi, medtem ko nove okoliščine suma spolne zlorabe sploh niso raziskane. Z ugotavljanjem spolne zlorabe se ni ukvarjalo niti višje sodišče v Mariboru, kamor se je oče deklice pritožil zoper izvršbo in zahteval začasno odredbo. Namesto tega je višje sodišče pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da se ni posebej ukvarjalo z navedbami o spolnem nadlegovanju in očetu sploh ni dovolilo predstaviti dokazov.

Tako se nobeno sodišče s sumom ni ukvarjalo, tožilstvo pa preiskavo še vodi. Izvršitev pravnomočne sodbe o dodelitvi otroka pa je kljub temu zakonita in varuhinja človekovih pravic predstavi svoje načelno mnenje.

"Sodišče mora upoštevati otrokovo korist"
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je povedala, da "mora sodišče v vseh postopkih in v vseh fazah upoštevati otrokovo korist". Verjetno ob načelni predpostavki, da je sodišče to storilo, varuhinja nadaljuje, "zato po sprejemu izvršljive sodne odločitve ni dopustno izogibanje njeni kršitvi, niti s sklicevanjem na otrokovo korist".

Izvršba nad otrokom pa trči ob konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo moramo tudi v Sloveniji upoštevati. Ta pravi, da so otrokove koristi glavno vodilo in da je ločitev otroka od staršev lahko neizogibna, če ga starši zlorabljajo ali zanemarjajo.

Okolje, kjer obstaja sum zlorabe, ni primerno za otroka
Iz svetovalnice Akcija, kjer zastopajo koristi otroka, so nam sporočili, da ni v korist otroka, da ga vrnejo v okolje, kjer sum zlorabe ni izključen. To potrjuje tudi sodna praksa višjega sodišča v Ljubljani, ki v podobnem primeru zapiše, da se mora sodišče najprej opredeliti do tega, ali je spolna zloraba bila ali ne in šele nato lahko odloča o stikih.

"Kadar obstaja sum neke zlorabe zoper enega od roditeljev je prav gotovo naloga sodišča, da se opredeli do nevarnosti, da se otrok sestaja s tem staršem. To je nek predpogoj za kasnejše odločanje sodišča, ali pa vsaj začasno odložiti stike, veliko je stikov pod nadzorom v tem času," pojasnjuje Nussdorferjeva.

"Izvršba nad otroki je vprašljiva"
Odvetnica Tjaša Strobelj, ki se ukvarja z družinskim pravom je komentirala konkretni primer, saj ga dobro pozna: "Jaz ne vem, zakaj so tako grozno hiteli s to izvršbo in nekako mi ni logično." Nussdorferjeva dodaja, da se ji zdi "izvršba nad otroki zelo vprašljiva, to pušča na njem hude posledice in zato se mi zdi, tudi če je še tako obzirna je travmatična, bi jo nekako uporabili v primerih, če je otrok ogrožen, torej če je ta škoda, ki mu preti v okolju večja, kot mu preti z izvršbo". "Mislim, da bi vendarle morali prej kazenski postopek rešiti, razčistiti," je še povedala Strobeljeva.

"Starši imajo pravice do stikov, vendar so ti lahko omejeni ali prekinjeni, kadar je korist otroka večja od tiste njihove pravice. Bodisi da policija preiskuje, bodisi, da je v fazi preiskave ali pa že kasnejšega sojenja - vse to so razlogi za odlog nekih stikov s tistim, ki je osumljen takega dejanja, ker je to lahko v veliko škodo otroka," je še povedala Nussdorferjeva.

Ravno to je pri centru in sodišču nerazumno. Ves čas v ospredje postavljajo pravico do stikov, pri tem pa ne upoštevajo, da lahko ravno ti stiki otroku škodijo, ker sum spolne zlorabe še ni raziskan.