Sodni senat, ki mu predseduje sodnica Marjeta Švab Širok, bo sodbo izrekel v ponedeljek. Tožilstvo pa je takoj po polnoči, ko je pretekel triletni rok za blokado obdolženčevih denarnih sredstev na bančnih računih - na njih naj bi imel okoli pol milijona evrov -, predlagalo, da sodišče odredi novo.

Sojenje se je še dodatno zavleklo, ker je tožilka Jožica Boljte Brus del obtožnice spremenila, s čimer je bilo treba seznaniti soobdolžene. Čeprav je poudarila, da obtožnica nima vsebinskih sprememb, so zagovorniki Šuštarja in soobtoženih zahtevali čas za pripravo obrambe. Senat je njihovo zahtevo zavrnil, ker po njihovem spremembe obtožnice, ki zdaj vsebuje nižji in konkretiziran znesek protipravne premoženjske koristi, tega ne zahtevajo. Šuštarjev zagovornik Ivan Stošič je predlagal tudi zaslišanje petih novih prič, čemur pa je tožilka nasprotovala.

Kanada odloča, ali bo Šuštarja izročila
Interpol je okrožno sodišče obvestil, da se Šuštar nahaja v Kanadi, kjer je že zaprosil za azil, kanadske oblasti pa naj ga še ne bi priprle. Slovenija in Kanada sicer nimata sporazuma o izročanju oseb, a na ministrstvu za pravosodje pravijo, da je lahko podlaga za izročanje notranje pravo obeh držav. Če bo sodišče Šuštarja obsodilo, bo lahko minister za pravosodje vložil prošnjo za njegovo izročitev. Ali bo do nje tudi prišlo, pa odločajo pristojni organi v Kanadi. Šuštar naj bi se prijavil za bivanje v kraju Markham v Kanadi, to pa še ne pomeni, da tam tudi res biva.

Bodo morali Šuštarju odmrzniti račune?
Na glavni obravnavi 11. julija je sodni senat zavrnil nove dokaze obrambe. Nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo obtožnica bremeni zlorabe položaja. Če sodba ne bo izrečena, bodo Šuštarjevi bančni računi, na katerih naj bi imel okoli pol milijona evrov, odmrznjeni.

V komisiji za predčasne izpuste, ki je na prostost izpustila Borisa Šuštarja, sta bila zamenjana dva člana, saj je Šuštar izginil neznano kam, za njim pa je razpisana Interpolova tiralica. Namesto dozdajšnjega predsednika komisije Mihe Wohinza je pravosodni minister Lovro Šturm imenoval Igorja Beleta. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je že prej Franca Mazija zamenjala z Mirkom Vrtačnikom. Brezigarjeva je potrdila, da je bil razlog za zamenjavo ta, da se je Mazi strinjal s pogojnim odpustom Šuštarja.

Zloraba položaja
Tožilstvo Šuštarju očita, da naj bi kot državni sekretar med letoma 1998 in 2000 zlorabil položaj ter omogočil pridobitev nepovratnih sredstev nekaterim slovenskim podjetjem. Kot predsednik komisije naj bi na javnih razpisih izbiral podjetja, ki so se bila pripravljena odreči delu subvencij, denar pa naj bi šel pozneje v njegov žep.

Zaradi velikega števila soobtoženih se današnja glavna obravnava utegne zavleči do večera.