Po navedbah tožilstva je Gordana Živčec Kalan pri vodenju gospodarske dejavnosti zlorabila položaj, da bi nekomu drugemu omogočila korist, pri tem pa zastavila javni denar, čeprav tega ne bi smela. Zgodba sega v leto 2010, ko je kot vršilka dolžnosti vodje Zdravstvenega doma Izola zlorabila položaj.

Posojilo Mabri, ki je bila že insolventna
Tožilstvo Gordani Živčec Kalan v obtožnici očita, da je 10. in 13. septembra 2010 v imenu Zdravstvenega doma Izola sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring. To posojilo je tako Mabra inženiring najela pri Poštni banki Slovenije, denar pa potrebovala za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna. Tožilec je poudaril, da Mabra svojih obveznosti po kreditni pogodbi ni izpolnila, to je storila šele, ko jo je k temu pozvala Gordana Živčec Kalan.

Aprila 2011 je nato komisija ministrstva za zdravje, ki je opravila izredni upravni nadzor v zdravstvenem domu, ugotovila, da posel med Zdravstvenim domom Izola in podjetjem Mabra Inženiring ni bil v skladu z zakonodajo. Protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije. Poudarili so, da predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi.

Ne razume, kaj se ji očita, in krivde ne priznava
Obtožena je v zagovoru ob začetku sojenja na ljubljanskem okrajnem sodišču razložila, da obtožni predlog sicer razume, ne razume pa, kaj se ji očita, in da tudi krivde ne prizna. Zatrdila je, da je ravnala v korist zdravstvenemu domu, saj so bile obresti depozita in posojila visoke, skupno med 4.500 in 5.000 evri. Mabra inženiring je nato še donirala sredstva zdravstvenemu domu, ki je tako torej imel skupaj okoli 10.000 evrov koristi, je danes povedala obtoženka. Sklepala je sicer, da ima Mabra inženiring finančne težave, sicer ne bi privolila v tako visoke obresti.

Pojasnila je, da se je z letom 2009 bistveno poslabšalo financiranje iz zdravstvene blagajne, zato so si vsi direktorji zavodov prizadevali pridobiti dodatna sredstva. Poudarila je, da je bil depozit naložen po enakem principu kot pri njenih predhodnikih, posel pa je bil še dodatno zavarovan s hipoteko. "Prej so denar plemenitili na manj varen način," je dodala.

"Posel kot vsak drug"
Na vprašanje sodnice Tanja Lombar Jenko, zakaj o deponiranju sredstev ni obvestila pristojnih organov, je dejala, da jih tudi pri drugih poslih ni, a da so bili vsi podatki ves čas dostopni in da je bil ta posel tak kot vsak drug. Poudarila je še, da občinski nadzorni odbor pri poslu ni našel nobene nepravilnosti.

Spomnila je tudi na besede zdajšnjega predsednika in tedanjega podpredsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, da eksplicitne prepovedi takšnega ravnanja v zakonu ni.

Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 8. oktobra, ko bo sodišče kot priči povabilo nekdanjega ekonoma zdravstvenega doma in predsednika nadzornega odbora občine Izola.