Ravnanje odgovorne osebe javnega sektorja, ki javna sredstva brez pravne podlage namenja v zavarovanje obveznosti zasebnih subjektov, ustreza opredelitvi korupcije, so zapisali v komisiji. V zdravstvenem domu so tako omogočili korist zasebnemu subjektu.

Vršilka dolžnosti direktorja zdravstvenega doma Gordana Živčec Kalan naj bi namreč naložila 150.000 evrov z računa zdravstvenega doma na Poštno banko Slovenije in s tem dala garancijo podjetju Mabra inženiring za najem posojila v enaki višini.

S posojilom do uporabnega dovoljenja za Kristale
Podjetje Mabra je med drugim investitor v poslovno-stanovanjski objekt Dunajski kristali v Ljubljani, kjer domuje Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi Živčec Kalanova. Mabra je s pomočjo posojila poravnala obveznosti, katerih plačilo je bilo pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Minister za zdravje Dorjan Marušič je v zdravstvenem domu že uvedel upravni nadzor, ravnanje Živčec Kalanove pa sta poleg protikorupcijske komisije začela preverjati tudi svet zavoda in policija.

Zaključne ugotovitve komisije
Kot izpostavljajo v zaključnih ugotovitvah na komisiji, predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Zakon o zavodih tudi pravi, da sme zavod sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. ZD Izola pa med svojimi dejavnostmi nima opravljanja plačljivih finančnih storitev in uslug.

Po zakonu o javnih financah se sme zdravstveni dom zadolževati in izdajati poroštva samo, če je to dovoljeno z zakonom o financiranju občin in pod pogoji, ki jih določi občinski svet občine ustanoviteljice, v tem primeru občine Izola. Statut občine pa določa, da se smejo javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, zadolževati le s soglasjem občinskega sveta.

"Ker zakon določa pogoje le za zadolževanje in izdajanje poroštev, sta to edini obliki sprejemanja obveznosti, ki sta dovoljeni," poudarja komisija. Prav tako uporabe sredstev zavoda v takem poslu ne predvideva niti statut zdravstvenega doma, še navajajo v komisiji.

Komisija navaja tudi mnenje računskega sodišča
Protikorupcijska komisija navaja tudi stališče računskega sodišča. To je ob presojanju omenjenega posla opozorilo, da v veljavnih predpisih ni podlage za to, da se vezani depoziti prostih denarnih sredstev posrednih proračunskih uporabnikov namenijo za zavarovanje terjatev tretjih oseb. Tudi računsko sodišče je poudarilo, da lahko subjekti javnega sektorja v ta namen izdajo le poroštvo. Komisija navaja mnenje računskega sodišča, da v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.

Iz zaključnih ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije je še razvidno, da je komisija del v tem primeru zbrane dokumentacije odstopila oddelku za gospodarsko kriminaliteto koprske kriminalistične policije.

Tekavec: Mnenje KPK-ja nima podlage v zakonih
"Načelno mnenje protikorupcijske komisije, da ravnanje nekdanje v. d. direktorice ZD-ja Izola Gordane Živčec Kalan, ki je iz sredstev doma dala garancijo za posojilo podjetja Mabra inženiring, ustreza definiciji korupcije, nima podlage v zakonih. Komisija ni navedla niti zakona ali člena, ki naj bi bil kršen," pravi odvetnik Janez Tekavec.

Tekavec, ki v tej zadevi zastopa Živčec Kalanovo in Zdravstveni dom (ZD) Izola, je napovedal, da bo sodišče zaprosil za preizkus, ali je ta odločitev smiselna in utemeljena. Od sodišča pričakuje, da bo povedalo, da "se ne piše načelnih mnenj, v katerih ni pravne argumentacije" oz. da je komisija dolžna odločati v skladu z veljavnimi predpisi, ter da bo ugotovilo, da zastava depozita kot garancija ne predstavlja nobenega koruptivnega dejanja.

"Stališče komisije, da je prepovedano vse, kar ni z zakonom izrecno dovoljeno, odstopa od ustaljene sodne prakse ustavnega sodišča," poudarja Tekavec. Na to dejstvo so komisijo tudi opozorili, a so, kot pravi Tekavec, na komisiji "ostali pri nekih pavšalnih trditvah, ker niso bili sposobni ali niso želeli konkretizirati, kaj naj bi bilo storjeno narobe".

"Protikorupcijska komisija ne more pisati nekih populističnih tekstov, v katerih ne navede nikakršne pravne argumentacije," poudarja odvetnik.

Sporna garancija v višini 150.000 evrov
Po razkritju medijev, da je Živčec Kalanova zastavila 150.000 evrov sredstev zdravstvenega doma za garancijo posojila, ki ga je podjetje Mabra inženiring najelo pri Poštni banki Sloveniji, so zdravstveni dom obiskali tudi policisti in zasegli določeno dokumentacijo. Tekavec pravi, da od tedaj od policije niso dobili nobene informacije o tem, v kakšni fazi je njihova preiskava.

Tekavec jim je zato pred mesecem poslal dopis, v katerem jih poziva, naj zadevo ali odstopijo tožilstvu, če menijo, da so odkrili znake kaznivega dejanja, ali pa postopek ustavijo, če menijo, da takih znakov ni. "Glede na to, da imajo vso dokumentacijo, se mi je zdelo, da bodo po par mesecih vendarle vedeli, ali so v zadevi znaki kaznivega dejanja ali ne, in da bodo temu primerno tudi odločali," pojasnjuje Tekavec in dodaja, da se policija do danes o njegovem pozivu ni izrekla.