Požar je po udaru strele izbruhnil v torek ob 17.30 na nedostopnem pobočju Rombona na Bovškem. V sredo so ga začeli gasiti z dvema helikopterjema Slovenske vojske, ki sta v bližino požarišča, na okoli 1300 metrih, pripeljala tudi petčlansko ekipo posebne gasilske enote Gamsi, ki je izurjena za gašenje požarov v visokogorju. Po večurnem boju s plameni so se gasilci, zaradi nemogočih razmer, odločili, da prenehajo gasiti.

Požar ne povzroča gospodarske škode in ne ogroža življenj
Voda, ki sta jo helikopterja pripeljala iz doline, se je namreč zaradi velike strmine odbijala od pobočja. Pet gasilcev, ki so se z ognjem spoprijeli na samem pobočju, pa je bilo po osmih urah dela hudo utrujenih. Zato so se odločili, da požara ne bodo gasili, saj ta ne povzroča gospodarske škode in ne ogroža življenj. Zajel je le pobočje, poraščeno s travo in rušo. Klarič je povedal, da je posebnost terena tudi, da gre za humusna tla. "Surov humus gori v globino, zato voda do njega sploh ne pride in je gašenje neučinkovito," pojasnjuje poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič.

Ob tem obstaja še nevarnost eksplozij. Območje je namreč še vedno polno neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, slišati pa je bilo že dve detonaciji. "Gasilci požar spremljajo, izdelani pa so načrti za ukrepanje, če se požar razširi, trenutne razmere pa ne dopuščajo nobenih dejavnosti" je še izpostavil poveljnik GZS.

Na Primorskem prepovedane dejavnosti, ki lahko zanetijo požar
Uprava za zaščito in reševanje je sicer že razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v nekaterih primorskih občinah. Kot so sporočili iz URSZR-ja, je z današnjim dnem v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Po Klaričevih besedah so najpogostejši vzroki požarov v naravi človekova malomarnost in neznanje. Med največje povzročitelje požarov spadajo tudi Slovenske železnice, saj se kljub opozorilom vsako leto pojavljajo požari ob železnici. "Storiti bi morali več, da ne bi ogrožali varnosti ljudi in po nepotrebnem izpostavljali gasilcev" je še dodal.

Ob izbruhu požara ostanimo mirni
Opozoril je, da morajo ljudje pri kurjenju skrbno izbrati kraj, kjer bodo zakurili. Ta naj bi bil stran od gozdov in vnetljivih snovi ter ograjen z negorljivim materialom, npr. kamenjem. Izogibati se je treba tudi vetrovnemu vremenu. Ob kurjenju moramo biti ves čas prisotni in na koncu ogenj politi z vodo ter se prepričati, da je le-ta ugasnil.

Če vseeno zagori, moramo predvsem ostati mirni in, če pri tem ne ogrožamo sebe ali drugih, poskušati ogenj pogasiti. Če se je ogenj preveč razširil, da bi ga lahko obvladali sami, pokličemo center za obveščanje na 112 in jim posredujemo čimv eč uporabnih informacij o požaru. Če gre za požar v stanovanjsekm objektu, moramo takoj obvestiti stanovalce, da varno zapustijo objekt.

Poplave, plazovi in neurja hujši kot požar
Klarič priporoča, da se ljudje na splošno izogibajo uporabi odprtega ognja, predvsem v sušnih predelih Slovenije. "Nikoli ne smemo misliti, da se kaj takega lahko zgodi samo komu drugemu," je zatrdil. Kar se tiče vpliva požarov na ekosistem, nekateri izpostavljajo veliko škodo, ki jo požar naredi ekosistemu, spet drugi imajo požar kot nekaj naravnega. Po Klaričevih izkušnjah si narava po požaru zmeraj opomore.

Požari pa ne pomenijo največje grožnje, saj so "le" tretjina vzrokov za intervencije gasilcev. Poplave, plazovi in neurja s točo, po Klaričevih besedah, povzročajo še večje katastrofe.

"Prostovoljno gasilstvo je nacionalno bogastvo"
Poveljnik GZS je poudaril, da spada slovensko gasilstvo med bolj razvite v Evropi. "Imamo 140.000 prostovoljnih in 550 poklicnih gasilcev. Število prostovoljnih gasilcev narašča, kar je posledica načrtnega dela. Gasilstvo na Slovenskem ima že 140-letno tradicijo in predstavlja nacionalno bogastvo, saj imamo ogromno ljudi, ki so pripravljeni nesebično tvegati življenje za pomoč drugim." Letno opravijo prostovoljni gasilci preko 10 miljonov ur dela, vendar nihov status še zmeraj ni urejen.

Glede ustanavljanja visoke šole za gasilstvo je Klarič dodal, da je načrt pripravljen, manjka le še zadnja faza, da pride do razpisa. "Pričakujemo, da bo kmalu prišlo do vpisa prve generacije,"je končal pogovor.