Tožilec Stanislav Pintar je Tovšakovi očital poslovno goljufijo pri prenovi dvorca Betnava na račun EU-ja, za kar je zagrožena kazen do osem let zapora. Enaka kazen je zagrožena tudi za podobno dejanje v zadevi Rimske terme. Po Pintarjevem predlogu ji bo sodnica Romana Gradič na glavni obravnavi v četrtek za obe zadevi izrekla petletno zaporno kazen.

Na predlog tožilca, ki je modificiral obtožnico, je sodnica iz kazenskega postopka v zadevi Betnava izločila postopek zoper Tovšakovo in potem izločeni postopek združila s postopkom v zadevi Rimske terme.

Zadeva Betnava se sicer vleče iz leta 2008, ko se je začela obnova dvorca. Takrat je namreč mariborska nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. S poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja so vložili 2 milijona evrov, ki so jih dobili pri banki.

Z izposojenimi milijoni do neupravičenih 1,7 milijona
S temi sredstvi so dobili za obnovo še 1,7 milijona evropskih sredstev, a kot se je izkazalo, je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zaradi česar je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.

Tožilstvo je trdilo, da so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah s fiktivnimi posojilnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi. Pozneje pa so te gradbene situacije in dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU-ja.

Hilda Tovšak napeljevala k pridobitvi sredstev na podlagi ponarejenih dokumentov?
V zadevi Rimske terme je tožilec Pintar Hildi Tovšak očital, da je tedanjega direktorja Rimskih term Maksa Brečka, ki je avgusta lani umrl, napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije vložila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov.

Ta sredstva sta pridobila in porabila, poleg tega pa obtožnica Tovšakovo bremeni, da je del terjatev iz tega posla, ki pa sploh niso obstajale, prodala faktoring družbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov.

Tovšakova je dejala, da so se v okviru pogajanj o krivdi dogovorili, da kazen lahko prestaja na polodprtem oddelku, Pintar pa temu ne nasprotuje, a, kot pravi, je to stvar posameznega zavoda.

Že prestaja tri leta kazni
Hilda Tovšak je sicer že na prestajanju 3-letne zaporne kazni na Igu. 14 mesecev zapora je dobila v zadevi Čista lopata, skupaj pa bo v zaporu prestala tri leta, saj ji je višje sodišče k tej kazni dodalo še kazen zaradi neupravičene "izposoje" denarja iz delavske vzajemne blagajne.

Tovšakovo pa čaka še dokončanje treh preiskav. Gre za zadeve Vegradove naložbe, Vemont, v katerih gre tudi za poslovno goljufijo, in Hypo banka.

Priznali tudi (skoraj) vsi preostali
V zadevi Betnava so krivdo sicer priznali tudi nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič, ki je obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, gradbeni nadzornik Karel Bogatin, ki je krivdo priznal tudi v zadevi Rimske terme, na dve leti zapora, ki ga bo odslužil s 1460 urami družbenokoristnega dela.

V zadevi Rimske terme je krivdo priznal tudi odgovorni nadzornik gradnje Rimskih term Marijan Volmajer, ki mu je izrečena pogojna zaporna šestmesečna kazen s preizkusno dobo enega leta. Anton Ekart iz mariborske nadškofije pa je v zadevi Betnava obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec krivde doslej še ni priznal.