Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je objavila apel medijem, da se z objavljanjem podatkov iz predkazenskih postopkov in kazenskih postopkov, v katerih še ni bilo glavne obravnave, ne vpletajo v delo organov pregona in ne posegajo v pravice do varstva zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov, ki (še) nimajo niti statusa obdolženca oziroma obtoženca.

"Pooblaščenec ne vidi prav nobenega javnega interesa v objavi takšnih prisluhov v tej fazi postopka, nasprotno, vse to lahko celo škodi postopkom, ki jih vodijo organi pregona. Drugače bi lahko bilo v primeru, da bi tožilec ovadbo policije zavrgel, pa bi se kasneje pojavil dvom v pravilnost presoje tožilca. Tudi v tem primeru pa bi bilo sorazmerno in v javnem interesu objaviti le tiste podatke, ki bi kazali na morebitno zavestno spregledanje dokazov o storjenem kaznivem dejanju," je med drugim zapisala Pirc Musarjeva.

Informacijska pooblaščenka meni, da "ni dvoma, da medij na ta način učinkovito polni svoj prostor, saj so prisluhi za javnost zanimivi". "Vse, kar je za javnost zanimivo, pa nikakor ne dosega pravnega standarda interesa javnosti."

V okviru svojih pristojnosti pa namerava ukrepati predvsem pri tistih, ki so odgovorni, da so mediji prisluhe sploh dobili.

Objava prisluhov dovoljena le v kazenskem postopku
Specializirano javno tožilstvo ob javni objavi prisluhov telefonskim pogovorom nekdanjemu nosilcu franšize Diners za Slovenijo Tomažu Lovšetu opozarja, da zakon uporabo takšnih izsledkov dovoljuje samo za namene dokazovanja v kazenskem postopku.

"Če se bo izkazalo, da so podani znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bo tožilstvo ukrepalo skladno z zakonom," so opozorili na tožilstvu, kjer v okviru svojih pristojnosti spremljajo Dnevnikove objave prisluhov, ki so bili posneti med policijsko preiskavo spornih Lovšetovih poslov.

Policija obsoja objavo prisluhov
Na Generalni policijski upravi (GPU) pravijo, da je varovanje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov pogoj za uspešen zaključek celotnega postopka. Policisti pa vse izsledke prikritih ukrepov po prenehanju izvajanja v celoti predajo državnemu tožilstvu oz. sodišču za potrebe nadaljnjega predkazenskega oz. kazenskega postopka in tako nimajo interesa, da bi bili javno objavljeni.

"Vsaka objava namreč lahko škodi obstoječim ali morebitnim novim kriminalističnim preiskavam, zato policija take objave obsoja in poudarja, da je cilj policije zgolj uspešen zaključek celotnega postopka," so poudarili na GPU-ju.

V Lovšetovem primeru so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni na podlagi odredbe sodišča in s ciljem pridobitve dokazov, ki jih ni bilo mogoče pridobiti s klasičnimi kriminalističnimi metodami.

Vrste prikritih ukrepov in njihovo uporabo sicer določa zakon o kazenskem postopku, policija pa mora po prenehanju izvajanja ukrepov vse posnetke, skupaj s poročilom, ki obsega povzetke zbranih dokazov, predati državnemu tožilcu.

Lovše je v priporu že od začetka avgusta, ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada opravili več hišnih preiskav zaradi suma oškodovanja Dinersa v znesku najmanj devet milijonov evrov.