V Zgornji Kungoti se je v soboto zgodila tragedija, v povezavi z umorom pa so policisti iskali in pridržali 33-letnega sina žrtve. Ker je bil osumljeni v preteklosti že obsojen za umor matere in poskus umora - izrečena mu je bila kazen obveznega psihiatričnega zdravljenja, s katerega pa so ga po petih letih odpustili - se zdaj pojavljajo ugibanja, ali je pet let dovolj dolga doba za rehabilitacijo storilcev takšnih kaznivih dejanj.

Tožilec: ukrep je neprimeren
Tožilci opozarjajo, da je skrajšanje dopustnega obveznega zdravljenja v psihiatrični ustanovi z deset na pet let prinesla sprememba zakonodaje in da je petletno obdobje zdravljenja za hujša kazniva dejanja, kot so umori in poskusi umorov, bistveno premalo. Drago Šketa, višji državni tožilec, je v pogovoru za TV Slovenija opozoril: "Tak ukrep štejemo za neprimeren in se zavzemamo za daljše časovno obdobje varnostnih ukrepov." Obenem si tožilec želi, da bi "se bolj kritično presojali tovrstni storilci kaznivih dejanj, bolj kritično s strani izvedencev psihiatrične stroke"

Od mnenja izvedencev psihiatrične stroke je namreč odvisno, kdaj se lahko obsojenec, ki mu je bil namesto zaporne kazni izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljena, vrne na prostost. Po zakonu o duševnem zdravju lahko predlagajo, da se posameznik zadrži v primerni psihiatrični ustanovi. Če tega ne storijo, je najpozneje po petih letih na svobodi.

Šketa ob zadnjem primeru opozarja, da 33-letnik ni edini, ki bi ga lahko izvedenci psihiatrične stroke zadržali pod nadzorom v primerni ustanovi. "Lahko potrdimo, da so posamezniki, ker so bila pritrdilna mnenja izvedencev psihiatrične stroke potrjena, tudi že na prostosti."

Se pa tožilstvo zaveda, da socialnovarstvene ustanove nimajo primernih razmer za namestitev tovrstnih obsojencev, vendar poudarjajo, da to ne bi smel biti razlog, da jih velikokrat tudi pred iztekom petih let izpustijo na prostost, je za TV Slovenija poročala Ana Bučar.

Več umorov in ubojev
Slovenska družba postaja vse bolj nasilna, je v soboto poročal Radio Slovenija - sodeč po statistiki, je vse več nasilnih dejanj, upadajo pa najhujše oblike, razen umorov in ubojev. Skupno število je v prvih devetih mesecih višje kot lani: letos se je namreč zgodilo 13 umorov in osem ubojev, lani pa so obravnavali po šest umorov in ubojev. Pri tem policija opozarja, da podatki ne odstopajo od dolgoletnega povprečja; je bilo pa letos manj poskusov ubojev in umora (skupaj 17) kot lani, ko so jih našteli 19.

Za preiskovanje umorov in ubojev je na generalni policijski upravi ustanovljena tudi posebna delovna skupina, ki poleg aktualnih zadev raziskuje tudi še neraziskane umore iz preteklosti. Tako so letos raziskali smrt več let pogrešane osebe in storilca spravili v pripor, prav tako pa so sodelovali tudi pri uspešni preiskavi umora gostinca iz okolice Krškega, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.