Zaradi povečanega števila tovrstnih kaznivih dejanj se je povečala tudi premoženjska škoda, in sicer predvsem na račun davčnih utaj. Ta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalala za kar 185 odstotkov, na 139 milijonov evrov, je povedal v. d. generalnega direktorja generalne policijske uprave Janko Goršek. Policija se zato usmerja predvsem v preiskavo težjih gospodarskih deliktov, ki povzročajo veliko škode. V prvih petih mesecih letošnjega leta so sicer obravnavali 4.549 kaznivih dejanj s tega področja.

Uspešna akcija spletne prijave korupcije
Policija je kot uspešno označila akcijo anonimne prijave koruptivnih dejanj, saj je prejela 101 prijavo prek elektronske pošte, sedem pa po telefonu.

Število dejanj gospodarskega kriminala narašča
Delež kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala v skupku vseh kaznivih dejanj predstavlja skoraj 12-odstotni delež (lani 10,72 odstotka), delež premoženjske škode, ki je posledica gospodarskega kriminala pa se je v deležu celotne premoženjske škode nastale zaradi kaznivih dejanj povečal z 32 na 80 odstotkov, je dejal Goršek.

Premoženjska škoda nastaja predvsem zaradi davčnih zatajitev pa je dejal direktor kriminalistilčne policije Aleksander Jevšek, saj so v prvih petih mesecih kriminalisti zaznali porast pojava t. i. slamnatih podjetij. Jevšek meni, da storilci kaznivih dejanj izkoriščajo razmeroma liberalno zakonodajo na področju ustanavljanja gospodarskih družb.

Smernice na področju gospodarskega kriminala zaznamuje tudi gospodarska in finančna kriza, saj je policija ugotovila tudi več primerov zlorabe položaja, oškodovanja upnikov ter poslovne in druge goljufije, je še pojasnil Jevšek. Policija je poleg tega zaznala 65 primerov čistih korupcijskih dejanj in 32 dejanj z elementi korupcije. Na tožilstva je tako letos romalo 24 prijav kaznivih dejanj čiste korupcije in 10 primerov kaznivih dejanj z elementi korupcije.

A. K. K.