Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija naj bi bil požar podtaknjen na dveh mestih, a uradnih potrditev o tem ni.

Kot so za portal N1 povedali na koprski policijski upravi, so tudi oni prejeli obvestilo, da naj bi na območju pred požarom opazili vozila, ki naj v to okolje ne bi spadala. Kot so dodali, vse informacije še preverjajo.

Preiskava v teku

Policijska uprava Koper je bila danes (četrtek) ob 10.14 obveščana o požaru na Krasu. V prvi vrsti so bile na območje požara napotene policijske patrulje, ki so usmerjene v urejanje prometa in skrb za varnost ljudi in premoženja. V aktivnosti gašenja požara je vključena tudi letalska policijska enota, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na Generalni policijski upravi.

Na kraj dogodka je prišel tudi generalni direktor policije Senad Jušić, ki zagotavlja, da so krajani varni. Vsem sicer "toplo priporoča", naj ne hodijo v bližino požarišča, ker imajo reševalne službe obilico dela in ni prav, da jih pri tem oviramo. "Dajmo omogočiti, da so pri svojem delu lahko bolj uspešni in bolj učinkoviti," je dejal v izjavi medijem.

V nadaljevanju pa bodo kriminalisti in policisti opravili tudi ogled kraja in zbirali obvestila glede okoliščin samega požara, tudi zaradi pojava informacij, da naj bi bil vzrok požara požig. Policija sicer tega za zdaj ne more potrditi, tako je Jušić navedbe zavrnil kot dezinformacije.

Kriminalistična preiskava še poteka, ogled kraja bodo lahko opravili šele, ko bodo za to vzpostavljeni pogoji, in šele takrat bodo lahko povedali, ali je šlo za požig. O tem pa bodo potem obvestili tudi javnost.

Podobna ugibanja o požigu so se sicer pojavila tudi ob požaru pred dvema letoma, a je policija ugotovila, da ni šlo za požig.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je na popoldanski novinarski konferenci dejal le, da slovenska policija šele preiskuje, ali je bil na delu požigalec. Poudaril je, da preiskava še ni zaključena.

Sorodna novica Požar se ne širi več, z njim se spopada 420 gasilcev. V pomoč so dobili brezpilotne letalnike.

Kako je definiran požig

Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na Generalni policijski upravi, so požari zelo pogosti. Požar pomeni nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža človeška ter živalska življenja. Požig pa je namerno podtikanje ognja z namenom, da bi ta poškodoval ali uničil stvar.

Policija ima na kraju požara naloge, ki jih narekujejo določila zakona o nalogah in pooblastilih policije in se nanašajo na pomoč pri reševanju življenja ljudi, zavarovanju premoženja in vzpostavitev reda in varnosti v primeru naravnih in drugih nesrečah.

Požare in požige pa preiskuje na podlagi 148. člena zakona o kazenskem postopku zaradi podanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Pri tem gre lahko za različna kazniva dejanja. V primeru požarov v naravi uporabljajo 314. člen kazenskega zakonika, ki govori o povzročitvi splošne nevarnosti s požarom. "Vendar je potrebno za izpolnitev pogojev za obstoj suma storitve kaznivega dejanja dokazati, da je bila ogrožana varnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti. V vsakem posameznem primeru pa policija obvešča pristojnega državnega tožilca, s katerim se uskladi nadaljnja obravnava kaznivega dejanja," so pojasnili.

Kdor s požarom ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.

Statistika povzročitve splošne nevarnosti s požari

Policija je v preteklih letih obravnavala več sumov storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti s požari. V letu 2018 je bilo 98 primerov, v letu 2019 134 primerov, v letu 2020 163 primerov, v letu 2021 142 primerov, v letu 2022 so našteli 166 primerov, lani pa 130.

Sorodna novica Požigalci vozil, ki so povzročili za najmanj pol milijona evrov škode, obsojeni na zapor

Ko storilec požge tujo hišo, stavbo, namenjeno za prebivanje, gospodarsko poslopje, poslovno stavbo, stavbo ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, pa policija dejanje obravnava kot požig na podlagi 222. člena kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje požiga je zagrožena kazen zapora od 1 do 8 let.

Lahko pa obravnavajo dogodek tudi kot poškodovanje tuje stvari na podlagi 220. člena kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. A navedeni člen policija uporabi bolj v primerih požiga zabojnikov za odpadke, avtomobilov itd., so še pojasnili na policiji.

Sum, da so bili na delu požigalci, se je pojavil tudi ob požarih na goriškem Krasu pred dvema letoma, a so takrat kriminalisti Policijske uprave Nova Gorica v preiskavi okoliščin ugotovili, da ogenj ni bil podtaknjen.