S prestajanja zaporne kazni zaradi tihotapljenja mamil je bil iz hrvaškega zapora pogojno izpuščen predčasno. Junija bo moral Kamenik ponovno na zagovorno klop zaradi umorov v Tekačevem leta 1997, ko so umrli 73-letna Frančiška Poharc, njen dve leti starejši mož Štefan ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in njena 17-letna hči Viktorija.

Zaradi umorov v Tekačevem je bilo Kameniku sojeno že dvakrat, tretje sojenje pa je bilo zaradi kaznivega dejanja na Hrvaškem prekinjeno za nedoločen čas. Na prvem sojenju leta 1999 je sodišče odločilo, da je kriv, in ga obsodilo na 20 let zapora, vendar je to razsodbo vrhovno sodišče leta 2001 razveljavilo, saj po mnenju sodišča obtoženi ni imel možnosti soočanja izvedenskega mnenja slovenskih strokovnjakov s tujimi.

Drugo sojenje pa se je začelo leta 2003 in takrat je senat celjskega okrožnega sodišča sprejel oprostilno sodbo, saj vsi dvomi o odtisu Kamenikovih športnih copat na kraju umorov niso bili odpravljeni. Takratni tožilec Milan Birsa se je pritožil na Višje sodišče v Celju, ki je pritožbi ugodilo in oprostilno sodbo leta 2004 razveljavilo.

Na ponovnem, zdaj že tretjem sojenju na okrožnem sodišču v Celju maja leta 2007 je Kamenik trdil, da kaznivega dejanja ni storil, saj umorjenih sploh ni poznal, in tudi, da nikoli ni bil v Tekačevem.

Vse obravnave v tej zadevi je potem celjsko okrožno sodišče prestavilo za nedoločen čas, saj se je Kamenik vmes znašel v hrvaškem priporu zaradi tihotapljenja mamil. Reško sodišče ga je leta 2009 zaradi tihotapljenja in prodaje 4,5 kilograma heroina obsodilo na osem let zapora.