To bo namreč v kratkem končalo zaslišanje zadnje priče tožilstva, obramba pa za zdaj ni podala dokaznih predlogov. Tako mineva dobro leto dni od začetka sojenja v tem primeru.

Kljub prostorski stiski in težavam zaradi usklajevanja terminov narokov ti kontinuirano potekajo vsaj enkrat tedensko, z zaslišanji prič ali branjem listinske dokumentacije spisa.

Patria v številkah
Ob vložitvi obtožnega predloga je spis v tej zadevi obsegal okrog 12.200 strani, trenutno pa jih obsega že približno 15.000 (od tega je okrog 600 strani označenih z oznako zaupno). Obdolženih je pet ljudi, ki jih zagovarja šest zagovornikov. Tožilstvo je v obtožnem predlogu za zaslišanje predlagalo 21 prič, od tega 13 iz tujine.

Prostorske stiske, videokonference, naroki
Na začetku sojenja je Okrajno sodišče v Ljubljani zagotovilo svojo največjo razpravno dvorano, vendar pa so zagovorniki zatem podali predlog za prenos obravnave na drugo sodišče; temu predlogu je bilo ugodeno, zato se je obravnava preselila na sedež Okrožnega sodišča v Ljubljani na Tavčarjevi 9, kar je obravnavo ne le podaljšalo za en narok, ampak v nadaljevanju sojenja terjalo tudi usklajevanja glede terminov prostih razpravnih dvoran z Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer sočasno poteka nekaj večjih, medijsko odmevnih procesov. Okrajno sodišče v Ljubljani je doslej izvedlo 34 narokov, od katerih je za zaslišanje prič iz tujine izvedlo 14 videokonferenc, 26. novembra pa je predvidena še ena.

Dolga videozaslišanja prič
Zaslišanja prič po videokonferenci so v povprečju trajala od 10 do 11 ur, poleg tega je bilo zgolj za eno pričo, denimo, predvidenih šest narokov, zlasti zaradi velikega števila strank in s tem velikega števila zastavljenih vprašanj pričam. Pri drugih sojenjih je običajno potreben le en narok za zaslišanje priče. Poleg omenjenega je za izvedbo zaslišanja priče iz tujine prek videokonference treba zagotoviti sodnega tolmača, kar je v tej zadevi velika težava zaradi pomanjkanja sodnih tolmačev za finski jezik, zaradi česar je sodišče moralo tolmačko zapriseči. Zaslišanje s pomočjo sodnega tolmača zahteva veliko več časa kot običajno zasliševanje.

Neudeležba obdolžencev je nekonstruktivna
Tudi neudeležba obdolžencev na sojenju zagotovo ni konstruktivna in ne prispeva k hitrejši obravnavi tega primera, čeprav zakon o kazenskem postopku omogoča sojenje v nenavzočnosti, je zapisala predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk.

Takšno ravnanje obdolžencev, pojasnjuje, od sodišča terja dodatno delo, saj mora obdolžence redno seznanjati z dosedanjim potekom postopka. Zaradi zagotovitve reda v sodni dvorani in spoštovanja sodišča je sodišče doslej zagovornike trikrat denarno kaznovalo, vsi sklepi so bili v pritožbenem postopku potrjeni.