Sodišče v primeru preprodaje delnic elektropodjetij ni v celoti sledilo predlogu tožilstva. Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura, ki je sicer tik pred sklenitvijo sojenja še nekoliko modificirala obtožnico, je zaradi zlorabe položaja za Matjaža Kovačiča namreč predlagala dve leti zapora, za Mateja Raščana, ki je imel po njenem mnenju zgolj vlogo pomočnika, pa leto in deset mesecev zapora. Obramba je predlagala oprostilno sodbo.

Po oceni sodnega senata pod vodstvom sodnice Karmen Krajnc je bilo tekom sodnega postopka dokazano, da je Kovačič zlorabil svoj visok položaj bančnika, s tem ko je naklepoma ravnal tako, da je Raščanu oziroma z njim povezani družbi Kandela pridobil protipravno premoženjsko korist v višini dobrega milijona evrov.

Pri tem ni prisluhnilo njegovim argumentom, da v očitanem kaznivem dejanji ni nikjer dokazano, kakšen interes bi sam sploh lahko imel za sklenitev poslov, ki bi škodovali banki in koristili Raščanu. Kot je v ustni obrazložitvi med drugim navedla sodnica, je Kovačič vsekakor imel interes, saj je Raščan denar potreboval za nakup časopisne hiše Večer, s čimer bi oba pridobila vpliv na medijskem področju.

Obtožnica je obtoženima očitala, da je šlo pri odkupu za okoli 1,7 milijona evrov delnic Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje v lasti družbe Kandela, ki ga je izvedla Nova KBM, in potem njihovi takojšnji terminski prodaji podjetjema Vinag in M & M Consulting, ki za izpolnitev zavez naj sploh ne bi imela dovolj denarja, dejansko za kreditiranje Raščanove družbe in s tem za financiranje nakupa časopisne hiše Večer.

Raščan je sicer preko svojih podjetij Monera in Delo Revije Novi KBM iz poprej sklenjenih posojil in poslov dolgoval že dobrih 15 milijonov evrov, zato bi težko prišel skozi sito kreditnega odbora banke za nov kredit. Kovačič je tako z nakupom delnic elektro podjetij s strani banke zagotovil denar na način, kjer je imela glavno besedo uprava, torej on. Sodišče tudi ni dvomilo o dokazih in izpovedih prič, ki so potrjevali dolgoletno znanstvo in druženje obeh obtoženih.

Kovačič je, da bi vsaj navidez zavaroval nakup delnic, ki jih je banka odkupila po višji vrednosti od knjigovodske, sklenil terminski pogodbi z Vinagom in M&M Consultingom, s katero sta se obe družbi zavezali odkupiti delnice, a se to pozneje kar lep čas ni zgodilo. Vinagu je Kovačič šele potem, ko je na sporni posel opozorila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kar sam uredil okoli milijon evrov visok kredit pri Factor banki.

Celoten posel je sektorju investicijskega bančništva naročil Kovačič, je med sodnim postopkom pričal Igor Muhič, v tistih časih vodja omenjenega sektorja. Obramba je sicer ves čas zatrjevala, da je bila Nova KBM v celoti poplačana, tudi sodišče je ocenilo, da je v veliki meri bilo res tako, a da je do spornih ravnanj prišlo precej prej, dolgovi banki pa pokriti šele po opozorilih KPK in izterjavi.

Razočarani Kovačič se bo pritožil

Prvoobtoženi Kovačič je bil po izreku sodbe vidno razočaran, ob tem pa je dodal, da mu kot ekonomistu ni jasno, kako je lahko obsojen za gospodarsko kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je sodnica jasno povedala, da banka ni bila oškodovana. "Naj bi sicer pridobili neko korist, ob tem pa ne povzročili škode banki, kar je zame absolutno nesprejemljivo," je dejal.

Njegov zagovornik Črt Šatej je že napovedal pritožbo, potem ko bodo natančno analizirali pisno sodbo, saj je prepričan, da argumenti, ki jih je obramba v tem postopku prestavila, lahko vodijo samo k oprostilni sodbi. "Nenazadnje je sodišče pritrdilo stališču obrambe, da banka ni bila oškodovana, zato težko razumem, kje je potemtakem kaznivo dejanje," je dejal Šatej.

Bolj zadovoljna je bila tožilka Mojca Petan Žura, ki je poudarila, da je sodišče s svojim načinom vodenja postopka onemogočalo kakršnekoli poskuse zavlačevanja, ob tem pa pritrdilo njenemu mnenju, da sta oba obtožena storila očitana kazniva dejanja.

Tožilka se sicer ne strinja z oceno tožilstva, da banka ni bila oškodovana, saj je Vinag le delno povrnil škodo po opozorilih KPK, M&M Consulting pa je to storil šele po sedmih letih v izvršilnem postopku. V tem delu bo razmislila o morebitni pritožbi, enako pa velja tudi glede nekoliko nižje izrečene kazni.