Računsko sodišče je avgusta 2011 ministrstvu za notranje zadeve v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi v Ljubljani izdalo negativno mnenje. Dan pozneje je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sporočila, da ravnanje uradnih oseb na ministrstvu pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije. To je bil razlog za nepreklicni odstop Katarine Kresal z mesta ministrice za notranje zadeve.

Kresalova je zoper načelno mnenje protikorupcijske komisije vložila tožbo, upravno sodišče pa se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in je odstopilo zadevo v reševanje stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Kresalova je zoper sklep upravnega sodišča vložila pritožbo, ki jo je vrhovno sodišče zavrnilo.

Nekdanja ministrica je dejala, da je načelno pravno mnenje komisije poseglo v njene pravice na področju javnega prava. Glede na to ji je lahko po njenem prepričanju učinkovito sodno varstvo zagotovljeno le v upravnem sporu.

Kaj so sodišča napačnega storila
Ustavno sodišče pa v odločbi o nesprejetju zadeve pojasnjuje, da z očitki, da se je upravno sodišče napačno izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in da je vrhovno sodišče napačno zavrnilo pritožbo, zatrjuje kršitev materialnega in procesnega prava.

Toda ustavno sodišče ne presoja nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava samih po sebi. Preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, je pojasnilo.

Sklepa upravnega in vrhovnega sodišča po opozorilu ustavnega sodišča ne pomenita odrekanja sodnega varstva, ampak sta procesni odločitvi. Pomenita le, da upravno sodišče ni pristojno in da ima pritožnica učinkovito sodno varstvo na razpolago pred sodiščem splošne pristojnosti. To pa je stališče, ki samo po sebi ne pomeni posega v pravico do sodnega varstva, navaja ustavno sodišče.

"Zapornica na pravni poti"
Kresalova je v odzivu zapisala, da je vedno verjela in zagovarjala, da je edina prava pot pravna pot. Ustavno sodišče ji je po njenem mnenju s svojo odločitvijo na to pravno pot postavilo zapornico.

Državljani Slovenije, tudi politiki, imajo že vrsto let na upravnem sodišču zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu zoper akte in dejanja KPK-ja. Le tako in v tem postopku je mogoče odpraviti nezakonit akt KPK-ja, je zapisala Kresalova. Kot je dodala, pa ji je ustavno sodišče s svojo odločitvijo to pravico odvzelo. Podučilo jo je, da lahko v pravdnem postopku terja odškodnino: "Vendar odškodnine nočem, hočem le enake pravice, kot jih imajo vsi drugi državljani."

Po njenem mnenju gre za tako pomembno pravno vprašanje glede varstva temeljnih človekovih pravic, da je prav, da o tem odloči sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.