Ljubljanski kriminalisti so končali kriminalistično preiskavo eksplozije in požara v kočevskem Melaminu maja lani. Informacije so zbirali z ogledom kraja dejanja, ki ga je vodila preiskovalna sodnica z okrožnega sodišča v Ljubljani, in nadaljnjo kriminalistično preiskavo, ki jo je usmerjalo okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Ugotovili so, da je bila na območje tovarne Melamin s tovornim vozilom pripeljana kemijska snov, ki je bila prečrpana v napačen rezervoar. Zaradi nekompatibilnosti kemijskih snovi je med prečrpavanjem odjeknila močna eksplozija.

Sorodna novica Število smrtnih žrtev hude nesreče v Kočevju naj bi naraslo. Vzrok človeška napaka.

Po eksploziji je izbruhnil še požar, zaradi posledic dogodka pa je skupno umrlo sedem ljudi, in sicer pet takoj (trije državljani Slovenije in dva iz Bosne in Hercegovine), dva človeka pa čez nekaj dni na zdravljenju v Kliničnem centru Ljubljana (državljana Slovenije in Makedonije). Lažje poškodovanih je bilo 32 ljudi, ki so bili takrat v neposredni okolici objekta. Ti so večinoma dobili opekline oziroma so bili sprejeti v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega monoksida.

Kriminalisti menijo, da obstaja utemeljen sum, da ravnanje v Melaminu ni bilo v skladu s predpisi in tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih. "Posledica tega je bila smrt sedmih ljudi, večja premoženjska škoda in več ljudi z lažjimi telesnimi poškodbami, zato smo zoper štiri fizične in eno pravno osebo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani," so navedli. "Ugotovljene so bile vzročne zveze opustitve dolžnega ravnanja za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev ter nastalo posledico," so še sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

Kot je v izjavi za javnost popoldne dodatno povedal vodja oddelka za splošno kriminaliteto sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana Valter Zrinski, je eden od glavnih očitkov ovadbe odgovornim, da v delovnem procesu niso bili upoštevani vsi varnostni protokoli.

"Iz ugotovitev izhaja utemeljen sum, da ravnanje ni bilo v skladu s predpisi in tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih. Posledica tega je bila smrt sedmih ljudi, večja premoženjska škoda in več oseb z lažjimi telesnimi poškodbami, zato smo zoper štiri fizične in eno pravno osebo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, zaradi storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu kazenskega zakonika, za katerega se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let, in povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu zakonika, za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let."

Razloga za ovadbo sta storitev kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu kazenskega zakonika, za katerega se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let, in povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu kazenskega zakonika, za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

Kaj je ugotovil inšpektorat

Slovenski tiskovni agenciji je sicer uspelo pridobiti naznanilo kaznivega dejanja, ki ga je na novomeško tožilstvo v zvezi z Melaminom septembra lani vložil inšpektorat za delo. V kolikšnem delu se naznanilo prekriva z vloženo ovadbo policije, ni znano, je pa v njej inšpektorat obremenil štiri fizične osebe - direktorja Srečka Štefaniča, direktorja poslovne enote kemična industrija v Melaminu Damjana Murna ter še dva druga zaposlena v podjetju.

Štefaniču inšpektorat med drugim očita, da ni določil odgovornosti odgovornih oseb za izvajanje nadzora nad opravljanjem varnega dela, da ni ustrezno ocenil primernosti uvedenih varnostnih ukrepov, ki bi preprečili, da bi delavec prečrpal napačno snov v rezervoar z epiklorohidrinom, in da ni določil postopka izvajanja notranjega nadzora nad spoštovanjem ukrepov za varno delo. Murnu pa inšpektorji med drugim očitajo, da ni zagotovil ustreznega vodenja procesa prečrpavanja epiklorohidrina, ker ni zagotovil, da bi bilo v postopek odobritve prečrpavanja vključenih več delavcev.

V opisu, kako je prišlo do nesreče, sicer inšpektorat navaja, da je usodnega dne družba Transport Vodenik v ladijskem kontejnerju pripeljala surovino dietiltriamin. Voznik je odnesel dokumentacijo zaposlenemu v Melaminu, nato pa namesto na pretakališče za raztovor dietiltriamina zapeljal na pretakališče za raztovor epiklorohidrina. Zaposleni v Melaminu je vzel vzorec pripeljane snovi, označil, da gre za vzorec epiklorohidrina in ga poslal v službo kakovosti. Še preden so bili znani rezultati, za kakšno snov gre oz. kakšna je njena kakovost, so začeli pripeljani dietiltriamin prečrpavati v cisterno za epiklorohidrin, zaradi česar je prišlo do eksplozije. Ker je za prečrpavanje epiklorohidrina zaradi varnosti potreben poseben adapter, so uporabili tudi tega.

Inšpektorat ugotavlja, da Melamin pri tem ni določil varnostnih pravil glede uporabe adapterja, prav tako ni določil dodatnega nadzora nad prečrpavanjem nevarnih snovi, pač pa je to prepustil enemu delavcu, čeprav je imel na voljo dovolj kadrov.

Melamin: Sodelujemo z vsemi ustanovami in predajamo vso dokumentacijo

V Melaminu so v odzivu zapisali, da o zaključku preiskave uradno niso obveščeni, zato ga ne morejo komentirati.

"V Melaminu od samega začetka preiskav izrednega dogodka tvorno sodelujemo z vsemi pristojnimi institucijami in lokalno skupnostjo ter predajamo vso potrebno dokumentacijo in informacije. O zaključku kriminalistične preiskave ali njenih rezultatih uradno kot stranka v postopku nismo obveščeni. Zato informacij, ki jih prejemamo iz medijskega poročanja, ne moremo komentirati, kot tudi nismo komentirali poteka preiskave v zadnjih mesecih," so v podjetju zapisali v sporočilu za javnost.

"Pričakujemo, da bomo kot stranka v postopku od preiskovalcev prejeli uradna obvestila o zaključku in rezultatih preiskave, saj gre za občutljivo temo, ki je brez prejetja uradnih informacij ne moremo komentirati," so še dodali v Melaminu.

Prebilič: Očitno ni bilo vse tako dobro

Kočevski župan Vladimir Prebilič je v odzivu ocenil, da v Melaminu očitno vse le ni bilo tako dobro, kot jim je bilo zagotovljeno, sicer kazenskih ovadb ne bi bilo.

Po besedah Prebiliča je dobro, da je prišlo do točke, ko je znanega kaj več o tem, kaj se je dogajalo pred nesrečo in kdo je zanjo odgovoren. "Ljudje imajo namreč to pravico vedeti," je dejal novinarjem. Želi si tudi, da bi končni odgovor na omenjena vprašanja dobili čim prej.

Po njegovem bi bilo dobro, da bi se iz nesreče vsi skupaj nekaj naučili, v občini pa da bi nadaljevali postopke za preselitev podjetja iz mesta Kočevje na drugo lokacijo. "Še vedno namreč trdim, da trenutna lokacija ni primerna za takšno dejavnost, ki bi jo bilo treba umakniti nekam drugam," je dejal. "Hkrati pa vidim v tem tudi priložnost za zavedanje, da je lahko, če se bomo v Kočevju še kdaj odločili imeti takšno tehnologijo, prostora za izboljšave na področju varnosti očitno še kar nekaj," je dodal.

Kaj se je zgodilo lani

12. maja lani je v kočevski kemični tovarni Melamin odjeknila silovita eksplozija, ki ji je sledil požar. To je bila doslej najhujša delovna nesreča v Sloveniji. Eksplodiralo je pri prečrpavanju epiklorhidrina iz avtocisterne, pri tem se je porušil tudi del železne konstrukcije obrata. Škoda po nestrokovni oceni po navedbah policije presega 37 milijonov evrov.