Selitev proizvodnje kemičnega podjetja iz mesta je načrtovana po lanski hudi delovni nesreči, ki je zahtevala sedem življenj, od tega petih delavcev zunanjega izvajalca in dveh zaposlenih iz družbe Melamin. Torkova javna predstavitev preliminarne študije, po kateri bi Melamin preselili na lokacijo blizu naselja Ložine, je v prostore kočevske gimnazije pritegnila od 200 do 300 ljudi. Med precej živahno predstavitvijo najprimernejše potencialne lokacije za selitev podjetja je bilo v razpravi mogoče slišati vsaj troje različnih mnenj.

Del občanov je menil, da bi se Melamin moral preseliti, a ne na lokacijo, ki je bila v preliminarni študiji, ki jo je naročil Melamin, ocenjena kot najprimernejša. Drugi del jih je menil, naj Melamin ostane na zdajšnji lokaciji, vendar naj ne zažene znova najnevarnejšega dela proizvodnje, pri katerem uporablja epiklorhidrin. Tretji del zbranih pa je zahteval, da se družba povsem umakne iz Kočevja.

Največji del udeležencev javne predstavitve so sicer predstavljali krajani z območja, ki je bilo v preliminarni študiji prepoznano kot najprimernejša lokacija za selitev Melamina. Gre za 20 hektarjev veliko območje blizu naselja Ložine, med Klinjo vasjo in Malo Goro. Tamkajšnji prebivalci enotno nasprotujejo temu, da se Melamin preseli v njihovo bližino.

Kot razlog za nasprotovanje so krajani navajali varnost, saj da gre za podjetje, katerega proizvodnja delno temelji na nevarnih snoveh. Precej pomislekov so imeli tudi glede tega, kaj bi preselitev pomenila za tamkajšnje okolje, pa tudi za vrednost njihovih nepremičnin, na primer hiš, ki bodo, kot je dejala ena od udeleženk, potem ko bo v bližino prišel Melamin, povsem izgubile vrednost.

V podjetju in na občini poudarjajo, da bo upoštevana večinska volja

Skrbnik za tehnologije in naložbe v Melaminu Igor Mihelič je pojasnil, da bo količina proizvodnje na novi lokaciji prilagojena zmogljivostim okolja, prav tako bo naravnana trajnostno, kar pomeni, da bodo skušali v nasprotju z zdaj, ko morajo vse surovine pripeljati od drugod, čim večji del surovin proizvesti sami ali jih zagotoviti iz neposredne okolice. Z zajemom padavinskih vod naj bi zagotovili tudi polovico vode, ki bi jo potrebovali v proizvodnji. Poudaril je sicer, da glede nove lokacije ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev in da bo proces načrtovanja in izbire izpeljan "javno, tako kot vse do zdaj".

To pa zbranih ni povsem prepričalo. Med drugim so zahtevali, da se o tem, kam naj se seli Melamin, če sploh kam, izrečejo ljudje na referendumu, županu Vladimirju Prebiliču pa so tudi očitali, da v tem primeru zastopa interese kapitala. Prebilič je zatrdil, da nikakor ne zagovarja interesov Melamina, bi pa njegova izguba za Kočevje pomenila izgubo precejšnjega števila delovnih mest. Od Melamina naj bi bilo v Kočevju namreč tako ali drugače odvisnih več kot 1000 ljudi.

Tudi župan je zbranim zagotovil, da predstavljena lokacija, na katero naj bi se selil Melamin, še ni dokončno določena in da trenutno le testirajo različne možnosti. "Kar se mene tiče, mi ne bomo silili z ničimer, s čimer se ljudje v naši občini ne bodo strinjali," je poudaril Prebilič. V izjavi za novinarje po predstavitvi je kočevski župan povedal, da o tem, kako naj se preveri volja ljudi, dopušča različne možnosti. "Če se oceni, da naj bi bil to referendum, naj bo referendum, če bo to občinski svet, bo to občinski svet, nikakor pa ne bom odločal samo jaz," je dejal.

Po oceni direktorja Melamina Srečka Štefaniča je javna predstavitev pokazala, da med civilnimi iniciativami, te naj bi bile že tri, ni enotnega mnenja, kam naj se seli Melamin, če sploh kam. "Glede na to se morajo civilne iniciative pogovoriti, kaj želijo, mi pa bomo upoštevali večinsko mnenje ljudi," je dejal.

Če med ljudmi ne bo večinskega dogovora glede lokacije selitve Melamina, bo ta po Štefaničevih besedah ostal tam, kjer je. Ne bodo pa v tem primeru zagnali proizvodnje, ki vključuje epiklorhidrin, če o tem ne bo predhodnega dogovora, je še dejal. Opozoril je, da bi selitev Melamina na novo lokacijo pomenila nova delovna mesta in dodaten razvoj.