Kot so že januarja sporočili s Slovenskih železnic, glede na ugotovitve njihove interne preiskave
Kot so že januarja sporočili s Slovenskih železnic, glede na ugotovitve njihove interne preiskave "več udeleženih oseb neposredno pred nesrečo ni izvedlo predpisanih varnostnih protokolov". Foto: BoBo/Valter Leban

V skupino delavcev Slovenskih železnic (SŽ) je potniški vlak na železniški progi med postajama Postojna in Prestranek pri železniškem prehodu Rakitnik trčil 21. decembra lani ob 9.16. Skupino so sestavljali čuvaj in osem delavcev, ki so na tirih opravljali nujna vzdrževalna dela, vlak pa je trčil v šesterico izmed njih. Dva delavca sta ob tem umrla na kraju nesreče, dva pa sta bila poškodovana, od tega je eden utrpel hujše telesne poškodbe.

Tragična nesreča je odprla vprašanje, kako se je pri vseh varnostnih protokolih kaj takega lahko zgodilo in zakaj nihče od deveterice na delovišču ni pravočasno opazil bližajočega se vlaka. Že v prvih odzivih so pristojni sicer največ možnosti pripisovali človeški napaki, in ne tehnologiji. S SŽ-ja so namreč še isti dan sporočili, da delovna skupina, ki je dela opravljala v presledkih med železniškim prometom, ni bila obveščena o prihodu vlaka.

Takoj je steklo tudi več preiskav. Slabih enajst mesecev po nesreči so svoje delo pred kratkim sklenili koprski kriminalisti. Vodja sektorja kriminalistične policije PU-ja Koper Primož Ogrinc je v izjavi za medije pojasnil, da je bila preiskava dolgotrajna in zahtevna. "Na podlagi vseh zbranih dejstev, vseh ugotovitev in vseh zbranih dokazov je bila zoper tri fizične osebe, zaposlene na Slovenskih železnicah, podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa," je pojasnil. Dodal je, da je za to kaznivo dejanje zagrožena kazen do osmih let zapora.

"Gre za kaznivo dejanje, ki je seveda lahko storjeno iz malomarnosti in pa s kršitvijo pravil o varnosti," je pojasnil Ogrinc in potrdil, da so kriminalisti ugotovili, da je bil za nesrečo kriv izključno človeški dejavnik. Na policiji sicer zaradi varstva osebnih podatkov informacije, koga konkretno so ovadili, niso razkrili. Ogrinc je dejal le, da so trije ovadeni pri SŽ-ju zaposleni na različnih delovnih mestih.

Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa

325. člen Kazenskega zakonika:

(1) Kdor s kršitvijo predpisov o varnosti železniškega, ladijskega, zračnega prometa ali prometa na žičnicah ali javnem prevozu potnikov v cestnem prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.

(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.

(3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.

Interna preiskava pokazala, da sta napako storila progovni prometnik in čuvaj

Že konec januarja se je končala interna preiskava SŽ-ja, ki je potrdila prvotne domneve pristojnih. "Dejanski vzrok za nastanek izrednega dogodka je v celoti v človeškem dejavniku. Vse naprave na vlaku so delovale brezhibno," je na novinarski konferenci takrat pojasnil direktor SŽ – Infrastrukture Matjaž Kranjc.

Sorodna novica SŽ: Več udeleženih oseb neposredno pred nesrečo ni izvedlo predpisanih varnostnih protokolov

Po izsledkih interne preiskave je bil temeljni vzrok za nastanek nesreče ta, da progovni prometnik ni oddal najave o vožnji vlaka, progovnemu čuvaju pa ni sporočil, da je vlak krenil s postaje v Postojni. Prometnik je poleg tega v času nesreče pred samim dogodkom opravljal pogovor po službenih napravah v zasebne namene, kar je negativno vplivalo na njegovo zbranost.

Nesrečo bi sicer lahko kljub temu preprečil progovni čuvaj, ki je zadolžen za varnost delavcev, saj je imel pri sebi vozni red. "Potniški vlak je imel štiri minute zamude in bi že pred časom moral biti na tej lokaciji, skupina se je celo pogovarjala o tem, da bo potniški vlak pripeljal, in so se pač zanašali na obvestilo prometnika, tako da je čuvaj s tem naredil napako, ko ni dosledno upošteval izvlečka iz voznega reda," je povedal Kranjc.

Strojevodja se je glede na okoliščine odzval najbolje, kot se je lahko. Po ugotovitvah interne preiskave je trikrat zvočno signaliziral, da se vlak približuje delovišču, vendar zaradi konfiguracije proge, ki je precej ovinkasta, in delovanja glasnih strojev nihče od navzočih vlaka ni opazil pravočasno. Čuvaj je bil sicer tisti, ki je na koncu vendarle videl vlak in nanj opozoril delavce, s čimer je po Kranjčevem mnenju verjetno preprečil še kakšno smrt. "Dejstvo pa je, da bi moral pred tem poklicati center in ugotoviti, zakaj ta potniški vlak ni odšel s postaje," je poudaril.

Kdo je v resnici ovaden?

Ob koncu kriminalistične preiskave so na ministrstvu za infrastrukturo objavili tudi poročilo službe za preiskovanje nesreč. Tudi v tem poročilu kot glavni vzrok nesreče navajajo neobveščenost čuvaja progovne delovne skupine o prihodu vlaka od progovnega prometnika, je poročala novinarka TV Slovenija Helena Ponudič. Ob tem pa dodajajo še posredne: nespremljanje izvlečka voznega reda glavnega in pomožnega čuvaja, nezadostno opozarjanje strojevodje s piščalko, neprimerno hitrost vlaka glede na območje proge ter nezadostno izvajanje nadzora pred začetkom del in med njimi. Torej: med vrsticami posredno krivdo pripišejo progovnemu prometniku, glavnemu čuvaju in strojevodji.

Ali gre za iste ljudi, ki jih je ovadila policija, lahko za zdaj le ugibamo.

Služba v poročilu ugotavlja tudi, da so bili obstoječi varnostni protokoli preohlapni in da delavca, ki sta bila zadolžena za varovanje progovne delovne skupine, nista bila dovolj usposobljena. O tem so zadnjih 10 mesecev opozarjali številni delavci, s katerimi je govorila TV Slovenija, 11 vodij oddelkov pa je mesec dni pred nesrečo opozarjalo na pomanjkljivo varnost. Kot je za TV Slovenija povedal sin pokojnega, je tudi njegov oče kot vodja delovišča večkrat opozarjal na slabo varnost in da progovni prometnik ne sporoča prihodov vlakov. TV Slovenija je o vsem tem po nesreči poročala, pomanjkljivosti v sistemu pa je zdaj potrdila tudi posebna služba ministrstva. Poraja se torej vprašanje, ali je policija preiskovala tudi posredno, objektivno, odgovornost vodstvenega kadra, ki je sicer odgovoren za razmere na deloviščih, a za zdaj vemo le, da ovaden ni nihče izmed njih.

Delavci naj bi na neustrezne varnostne razmere opozarjali že pred nesrečo

Januarja je Televizija Slovenija namreč poročala, da je sicer eden izmed dveh umrlih delavcev podobno nezgodo že doživel in naj bi nadrejene pred usodno nesrečo opozarjal o neprimernih ravnanjih čuvajev in na to, da prometnik, ki naj bi bil kriv za decembrsko nesrečo, ni primeren za to delo. Kot je v odzivu dejal generalni direktor SŽ-ja Dušan Mes, sodišče takrat ni ugotovilo napak prometnika, navedbe o opozorilih o njegovi neprimernosti pa je zavrnil. "Niti glede zaposlenega niti glede celotnega centra v Postojni ni bilo pripomb o delu," je dejal.

Sorodna novica Žrtev železniške nesreče pri Postojni opozarjala na malomarnost sodelavca

Več nesreč

Lani so se na slovenskih tirih sicer zgodile kar tri delovne nesreče s smrtjo. Pred decembrsko, ki je zahtevala dve življenji, je julija v Podgradu pri Ljubljani delavec umrl po tem, ko je med delom stopil na sosednji tir, po katerem je pripeljal potniški vlak in trčil vanj, oktobra pa je potniški vlak delavca zbil v naselju Pako pri Borovnici.

V zadnjih 10 letih se je poleg treh lanskih smrtnih nesreč zgodila le še ena delovna nesreča s smrtnim izidom – leta 2018 na železniški postaji v Kresnicah. Podobno kot v Podgradu je delavec po ugotovitvah SŽ-ja takrat umrl zaradi nepravilnega gibanja po železniških tirih.

Človeški dejavnik kriv za nesrečo na železnici