Kot je povedal vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Miklič, je Slovenija glede števila umorov tako v Evropi kot v svetovnem merilu ena od najvarnejših držav. To je pokazala tudi ena od svetovnih raziskav Urada ZN-a za droge in kriminal iz leta 2019, v vrhu po številu umorov so ameriške in afriške države, sledijo jim azijske, medtem ko jih je Evropa v skupnem deležu imela manj kot pet odstotkov.

"Še v tej statistiki pa je Slovenija po številu umorov na 100.000 prebivalcev na osmem mestu na svetu, kar nas šteje tudi med najvarnejše države v Evropi," je dejal Miklič in dodal, da je v naši državi število umorov in ubojev že dalj časa v upadanju.

V devetdesetih letih so kriminalisti namreč letno obravnavali tudi do sto primerov, gre tako za poskuse kot za dokončana dejanja, po letu 2000 je število padlo na od 60 do 80 primerov, od leta 2007 pa se številka giblje okoli 40 primerov letno. Nekoliko odstopajo leta 2015, 2018 in 2020, ko je bilo teh primerov po 45 ali več, leta 2016 pa jih je bilo skupaj le 26.

Bolj skrb vzbujajoči so po njegovem mnenju kar trije množični umori v letu 2020, kakršnih v preteklosti niso veliko obravnavali. Spomin namreč na tovrstne umore v preteklosti seže le v leto 2002 v Rovinju, leto 2003 na Gorjancih in leto 2007 v Zdenski vasi.

Čeprav obstaja neko splošno prepričanje, da se velika večina najbolj krvavih obračunov zgodi znotraj družin, Miklič pravi, da je takih primerov okoli od 30 do 35 odstotkov. Izstopata sicer leti 2018 in 2021, ko je bilo takih primerov več kot 40 odstotkov. Tovrstnih kaznivih dejanj med zakonci, nekdanjimi zakonci ali zunajzakonskimi partnerji je za okoli petino.

"Marsikdaj se različni nagibi prepletajo med seboj in jih je težko konkretizirati. Spor naj bi velikokrat, v več kot tretjini primerov, veljal kot pogost motiv, bodisi v družini ali med znanci, po drugi strani pa je to lahko samo sprožilec za dejanje, medtem ko je vsaj 40 odstotkov umorov ali ubojev storjenih iz maščevanja ali sovraštva," je dejal Miklič.

Do okoli 15 odstotkov umorov se zgodi iz koristoljubja, približno enak delež je takih, ki so bili storjeni brez nekega pravega nagiba, lahko tudi zaradi psihičnih motenj, desetina se jih zgodi zaradi ljubosumja, približno toliko jih je posledica različnih kriminalnih dejavnosti, kjer pa prav tako lahko pride do dejanja iz različnih motivov – koristoljubje, maščevanje, objestnost ali boj za prevlado med kriminalnimi združbami.

Statistika po njegovih besedah med regijami ne izstopa nikjer. Največ tovrstnih dogodkov se sicer zgodi na območju ljubljanske in mariborske policijske uprave, ki sta največji, drugod pa številke iz leta v leto nihajo, vendar pa ni večjih odstopanj.

Velika večina najhujših kaznivih dejanj je uspešno preiskanih, saj je v zadnjih treh desetletjih ostalo neraziskanih za dober odstotek izvedenih dejanj. Na policiji nadaljujejo preiskave prav vseh dogodkov in nobenega primera ne pospravijo v predal. "Vse naše enote in vsi kriminalisti ter policisti damo od sebe vse, da vsako takšno nizkotno dejanje zoper človeka raziščemo in da storilca pripeljemo pred sodišče," pravi Miklič.

Od leta 2000 imajo neraziskanih še devet umorov ali ubojev, pred tem je bilo teh primerov 14. Za najstarejši primer velja umor s strelnim orožjem na območju Kodeljevega v Ljubljani iz leta 1991.

Število najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo v zadnjih sedmih letih:

Število najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo v Sloveniji iz leta v leto niha. Lani je policija obravnavala 32 tovrstnih dejanj, od tega sedem umorov, tri uboje, šest poskusov umorov in 16 poskusov ubojev, kar je skupaj 13 manj kot v letu 2020 in na ravni leta 2019. Največ primerov je obravnavala ljubljanska policijska uprava.

Prvi lanski umor so konec januarja obravnavali v Kamniku, kjer naj bi 35-letni državljan Bosne in Hercegovine z nožem do smrti zabodel svojo 34-letno partnerico. Februarja je v Zlogoni vasi pri Oplotnici starejši moški vzel življenje svoji nekdanji partnerici, do podobnega primera pa je sredi marca prišlo tudi v Grobelnem, kjer je 61-letni moški najprej ustrelil 57-letno partnerico, nato pa s pištolo sodil še sebi.

V istem tednu so celjski kriminalisti obravnavali tudi umor matere in poskus umora očeta, ki ju je v Zalogu pri Šempetru zagrešil 36-letnik, marec pa je bil krvav tudi v Grosupljem, kjer je mlajša četverica iz Kočevja do smrti pretepla 77-letnega moškega. Istega meseca je zaradi nasilnega dejanja 48-letnega moškega umrl tudi 55-letni moški z območja Idrije. Novembra so umor obravnavali novomeški kriminalisti, potem ko je 79-letni moški v Brestanici umoril svojo 69-letno ženo.

Večina omenjenih primerov še ni dobila sodnega epiloga, je pa leto 2021 decembra zaznamovala tudi prva za zdaj še nepravnomočno dosojena dosmrtna zaporna kazen za trojni umor v Gerečji vasi pri Ptuju. Tega je na božično popoldne zagrešil moški, ki je najprej obračunal z nekdanjo partnerico, nato pred očmi svojega mladoletnega sina umoril še njuno babico in dedka, starša umorjene nekdanje partnerice.

Kriminalisti pa so lani zelo verjetno preprečili tudi strelski pohod, ki naj bi ga spomladi načrtoval 20-letnik iz Krope. Prijeli so ga po obvestilu ameriških varnostnih organov po tistem, ko je osumljenec prek spleta naročil orožje, da bi ga iz maščevanja uporabil za množični poboj v nekaterih gorenjskih javnih ustanovah. Mladeniča je kranjsko sodišče zaradi poskusa nedovoljenega prometa z orožjem obsodilo na osem mesecev pogojne zaporne kazni s preskusno dobo petih let, hkrati pa odredilo še obvezno psihiatrično zdravljenje.

STA objavlja tabelo s statistiko umorov, ubojev ter poskusov umorov in ubojev v letu 2021 po policijskih upravah in skupno število tovrstnih kaznivih dejanj med letoma 2015 in 2021.
Podatki za posamezno leto so pripravljeni glede na datum podaje kazenske ovadbe ali poročila na državno tožilstvo, kar pomeni, da zajemajo število primerov, za katere je policija v posameznem letu na državno tožilstvo podala zaključni dokument.

V podatke so lahko zajeti tudi primeri iz preteklih let, če je policija preiskovanje nadaljevala in jih v tem letu tudi zaključila. Niso pa v podatke zajeti primeri, ki so se zgodili v posameznem letu in v istem letu ni bil podan zaključni dokument na državno tožilstvo, saj policija preiskovanje nadaljuje.