"Če so bili ljudje oškodovani, naj podajo prijavo policiji, ki bo preverila, ali je bilo v konkretnem primeru izvršeno kaznivo dejanje," so za MMC odgovorili na policiji.

Pojasnili so, da po do zdaj opravljenem preverjanju prijav niso prejeli, so pa potrdili, da se je več občanov obrnilo na policijo za nasvet, kako ravnati v takem primeru.

Ljudem svetujejo, da ne kličejo omenjene telefonske številke. Prav tako dodajajo, da v takih primerih vedno preverijo vse okoliščine, da pridobijo (kolikor je mogoče) informacije o poslovanju domnevnega ponudnika in se ne odločijo za nakup, če je karkoli sumljivega.

Menijo, da bi v takih primerih bi lahko šlo za kaznivo dejanje goljufije (211. člen Kazenskega zakonika), vendar je treba v vsakem konkretnem primeru preveriti ravnanje storilca in izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja, poudarjajo.

Za kaj gre?
Na centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij (SI-Cert) so v nedeljo opozorili na poskus prevare - neznani storilci so namreč na več slovenskih telefonskih številk poslali SMS-sporočilo z mamljivo ponudbo: za polovico cenejšo vinjeto. To lahko "srečneži" pridobijo na spletni strani Hallo kupon ali s klicem na telefonsko številko - ki pa se začne s tistimi znanimi tremi števkami: 090.

Koliko ljudi je nasedlo očitnemu poskusu prevare, za zdaj še ni znano, Matej Breznik s SI-Certa pa je za MMC razložil, da "na podlagi števila zbranih prijav v predmetnem primeru" sklepajo, da je "bilo oškodovanih posameznikov približno 10 odstotkov". "Torej 10 odstotkov prejetih prijav je opisovalo tudi oškodovanje, preostalih 90 odstotkov pa je bilo zgolj opažanje brez oškodovanja," je podrobneje pojasnil.

"Okoli novega leta opažamo povečano število prevar, ki se nanašajo na ponudbo vinjet. Na to ves čas opozarjamo tudi uporabnike," je ob tem še dejal Breznik s centra in dodal, da "trenutno ni znano, na kakšen način so organizatorji izbrali telefonske številke, na katere so pošiljali predmetno sporočilo". "Glede na to, da so vsa sporočila po vsebini enaka, ne moremo izključiti niti možnosti, da so organizatorji številke prejemnikov izbrali naključno," je še pojasnil.

Oškodovancem SI-Cert sicer svetuje prijavo na lokalni policijski postaji: "Primeru dodeljen policist bo pomagal pri ugotovitvi, ali gre v danem primeru za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Posamezniki pa lahko, če gre po njihovem mnenju za primer nepoštene poslovne prakse, to predajo tudi v presojo Tržnemu inšpektoratu RS," pravi Breznik.

Tržni inšpektorat v bran potrošniku
Na tržnem inšpektoratu so nam potrdili, da so bili o spornih komercialnih SMS-ih obveščeni, a dogodek za zdaj še preverjajo, zato več podrobnosti še ne morejo posredovati. Nam je pa Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, pojasnila, da sami dogodek preverjajo predvsem z vidika določil Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Omenjena zakona namreč varujeta potrošnika pred in med sklenitvijo posla, ki je povezan z nakupom izdelka ali storitve, ter po njej, za nepošteno pa se poslovno prakso razume, če "nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom/storitvijo bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena, ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov".

In kakšne kazni lahko izreče inšpektorat?
"Zakon za prekršek, ki ga stori pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, predpisuje globo od 3.000 do 40.000 evrov, za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, globo od 300 do 2.000 evrov, ter za prekršek, ki ga stori posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, globo od 1.200 do 15.000 evrov," pojasnjujejo na tržnem inšpektoratu, pri tem pa poudarjajo, da lahko po zakonu sami izrečejo le najnižjo zagroženo globo.

Dars: Vinjet ne prodajamo prek spleta
Oglasili so se tudi na Direkciji za avtoceste (Dars), kjer so poudarili, da vinjet ne prodajajo prek spletnih strani, niti ne dajejo popustov. Ugotavljajo, da je vinjeta idealen produkt za različne promocijske akcije trgovcev in ponudnikov storitev, ki na takšen način pospešujejo obiske spletnih strani, obisk prodajaln in pospešujejo prodajo svojih storitev ali izdelkov. "Še posebej pri spletnih nakupih so kupci lahko izpostavljeni zelo visokemu tveganju, tudi prevaram, tega v celoti prevzemajo nase," so izpostavili v Darsu. Voznikom svetujejo, naj vinjete kupujejo na pooblaščenih prodajnih mestih, kjer lahko Dars jamči za kakovost in verodostojnost kupljene vinjete.

Tržni inšpektorji sicer ne prejmejo veliko prijav zaradi zavajanja glede klicev na plačljive številke 090, sploh zadnja leta pa pogosteje opažajo "velik porast sumljivih spletnih strani s ponudbami za različne izdelke, ki naj bi potrošnikom pomagali pri boljšem počutju, rešili njihove težave z zdravjem, denarjem ipd.". Na takšne oglase lahko potrošnik naleti med brskanjem po spletu ali pa npr. na Facebooku, pravijo na inšpektoratu, vsem ponudbam pa je skupno, da podatkov o prodajalcu ni, so navedeni na takšen način, da jih opazi le potrošnik, ki si ponudbo res dobro pregleda, ali pa so ti podatki pomanjkljivi (npr. le podjetje prodajalca, ne pa tudi njegov sedež).

Previdnost pri nakupu prek spleta
Zato poudarjajo, da je treba biti pri nakupu prek spleta zelo previden: "Spletna stran v slovenskem jeziku še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca, tako da je treba vedno najprej poiskati in tudi preveriti podatke o prodajalcu. Nakup blaga prek spleta od neznanega prodajalca ali nepreverjenega prodajalca je namreč tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel, če ga bo prejel, pa lahko ne bo ustrezal pričakovanjem potrošnika glede na opis, podan od prodajalca. Hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov npr. zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče."

Če ima prodajalec sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik za pomoč obrne ravno na omenjeni inšpektorat, če je prodajalec v drugi državi članici Evropske unije, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center. "V primerih nakupa od prodajalca iz t. i. tretje države pa bo potrošnik morebiti pomoč lahko iskal pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca, v večini primerov pa bo najverjetneje ostal praznih rok," opozarja tržna inšpektorica.

"Ostajajo posamezniki, ki jih naša prizadevanja še niso dosegla"
Na podobne primere že leta opozarjajo tudi v SI-Certu, kjer so temu namenili spletno strani Varni na internetu in za boljšo ozaveščenost pripravili tudi več promocijskih videov. Pa imajo občutek, da se posamezniki zdaj bolj zavedajo pasti, ki jih čakajo na spletu oz. pri uporabi tehnologij? "Vsekakor se je število prijav, kjer prijavitelji zgolj opozarjajo, povečalo. To potrjuje, da se je splošna ozaveščenost dvignila. Vseeno pa ostajajo posamezniki, ki jih naša prizadevanja še niso dosegla, in postanejo žrtev prevar," je sklenil Breznik.