Trije zamaskirani in oboroženi moški so v noči na 1. november 2005 okoli 23.00 s pomočjo vstopnih kod vstopili v prostore centralne depotne hiše banke SKB na Slovenski cesti v Ljubljani. Zvezali so oba varnostnika, ki sta varovala in nadzorovala prostor. Roparji so z različnim vlomilskim orodjem več ur odpirali sefe, dokazi pa kažejo, da so bili nekateri med njimi odprti načrtno.

Pobrali so predvsem zlatnino, gotovino in druge vredne predmete, za seboj pa pustili pravo razdejanje. Okoli 6. ure naj bi pobegnili z dostavnim vozilom fiatom fiorinom in avtomobilom kio sephio, ki je bil last enega izmed varnostnikov. Enemu izmed varnostnikov se je uspelo odvezati in je 15 minut kasneje poklical policijo, drugega pa so morali zaradi poškodb odpeljati v Klinični center.

Vlomljeno v 420 sefov
Banka SKB je kmalu po ropu objavila seznam bančnih sefov, v katere so roparji vlomili ali skušali vlomiti. Policija je uvedla temeljito preiskavo, oškodovanci pa so si sefe lahko ogledali šele 7. novembra. Poškodovane sefe so zapečatili in jih odprli v navzočnosti njihovih najemnikov. Za ogled sefov je banka pripravila urnik, vsak oškodovanec pa je imel za ogled na voljo pol ure. Pri ogledu so bili prisotni oškodovanec, predstavnik banke, notar, predstavnik zavarovalnic, zdravnik in medicinska sestra. Drugim najemnikom sefov, v katere ni bilo vlomljeno, je bil ta čas onemogočen dostop do njih.

Policija še vedno išče storilce
Policija je takoj po obvestilu poostrila nadzor nad mejnimi prehodi in na cestah. Pri preiskavi ropa je sodelovalo več kot 50 policistov in kriminalistov, povezali pa so se tudi z Interpolom in Europolom. Dan po ropu so policisti na Orlah pri Ljubljani našli zažgano dostavno vozilo, pod nadvozom avtoceste na Dolenjski cesti pa tudi avtomobil kio.

Tri dni po ropu je policija objavila fotorobota enega izmed storilcev, ki je med ropom najverjetneje nosil lasuljo. Dva izmed osumljencev je policija opisala kot 30-letna moška, višje postave, temnejših las, ostrižena na gobico, z brki. Oba naj bi govorila srbohrvaško. Storilcev policija še ni našla.

Prve odškodnine januarja
Sredi januarja je banka SKB oškodovancem ropa izplačala prve odškodnine. Banka se je kmalu po ropu zavezala, da bo izplačala vso škodo, ki jo bodo komitenti uspeli dokazati, zato je uporabnikom vlomljenih sefov svetovala, naj pripravijo kar najbolj natančen popis dragocenosti, ki so jih hranili v sefih. Svetovalci so oškodovancem pomagali pri sestavi odškodninskih zahtevkov. Škoda ropa naj bi bila nižja od zavarovanega kritja pri zavarovalnicah Generali in Zürich.

Kot je za MMC pojasnila predsednica uprave SKB-ja Cvetka Selšek, je bilo do konca oktobra rešenih 75 odstotkov odškodninskih primerov, že izplačanih pa je 70 odstotkov primerov. Zadnje pogodbe o poravnavi so bile podpisane šele pred nekaj dnevi, izplačane pa bodo 15 dni po podpisu pogodbe. Banka ne namerava izdati vsote vseh odškodnin, saj tega ne dopuščajo zavarovalnice, banka pa ne namerava izdajati podatkov o zavarovancih, je dodala Selškova.

Je bilo varovanje ustrezno?
Za varovanje sefov, ki so bili strankam dostopni 24 ur dnevno, je skrbela družba PCA, ki naj bi uporabljala pomanjkljivo varovanje. Nadzorni center družbe PCA, kot ga zahteva zakon in ki naj bi omogočal neposredno povezavo med varnostniki na terenu in operaterjem, je bil kar v prostorih SKB-ja.

Lani je Tomaž Čas, docent na Fakulteti za policijsko-varnostne vede za MMC povedal, da podatki kažejo, da so imeli storilci na voljo množico podatkov, ki so jim omogočili navedeno vedenje. Opozoril je, da mora naročnik skrbeti za svojo varnost, pri tem pa mora upoštevati minimalne zahteve in priporočila za varovanje bank in bančnega poslovanja, ki sta ga leta 2001 sprejela Združenje bank Slovenije in Zbornica RS-a za zasebno varovanje.

Sekretar zbornice Ingo Paš je opozoril, da odgovornost za rop nosita tako banka kot podjetje za varovanje. Pod vprašanje pa je postavil upravljanje varnostno-nadzornega centra, ki ga varnostnik v nobenem primeru ne bi smel zapustiti. Dodal je, da človek, ki nadzira objekt, ne bi smel hkrati opravljati tudi naloge varovanja. Ministrstvo za notranje zadeve je medtem odredilo kriminalistični inšpekcijski nadzor tudi nad družbo PCA.

Selškova: Varovanje je bilo in je ustrezno
Kot je pojasnila Cvetka Selšek, je SKB zaradi sprejetja novega zakona o pridobivanju licenc za varnostne službe najel varnostno službo, ki je pridobila vse potrebne licence za varovanje. Dodala je, da je bilo varovanje banke SKB lani ustrezno, tako kot je skladno s predpisi tudi zdaj.

So se pa spremenili nekateri pogoji dostopa do sefov. Ti niso več dostopni 24 ur dnevno, kot so bili lani. Najemniki lahko do svojih sefov dostopajo le od 8.00 do 18.00, od ponedeljka do petka, elektronski sistem dostopa pa so zamenjali s klasičnim.

Kazen za družbo PCA
Glavni inšpektor za notranje zadeve je mesec dni po ropu odločil, da PCA ne sme več upravljati nadzornega centra, saj ni imel ustrezne licence za tehnično varovanje in usposobljenih kadrov. Poleg tega je družbi naložil plačilo 2,000.000 SIT kazni in odpravo pomanjkljivosti. V SKB-ju pa so že takoj po ropu okrepili svoje varovanje z dodatno varnostno službo.

Podobnost z ropom na Hrvaškem
Pojavilo se je tudi nekaj ugibanj o podobnostih med ropom banke SKB v Ljubljani in ropom v Zagrebu dva meseca prej, ko so roparji ubili dva varnostnika in odnesli skoraj 2 milijona kun, kar je 66 milijonov tolarjev. Rop zagrebške poslovalnice Fine, agencije za plačilni promet, so izvedli trije roparji.

Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem, bili so maskirani in oblečeni v zaščitne jopiče. Avtomobil, ki so ga uporabili pri ropu, so zažgali, da bi uničili sledi. Obstajalo pa je tudi nekaj pomembnih razlik: zagrebški rop je bil izpeljan sredi belega dne, na dva varnostnika so streljali brez opozorila, pri čemer so uporabili posebej prirejene naboje, ki povzročajo smrtne rane.