Kot piše Večer, je obtožnico spisal vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič, ki je prepričan, da je Gašparič dekle, v katero je bil zaljubljen, želel umoriti, kar bi mu zagotovo tudi uspelo, če ne bi vpitje žrtve doseglo policijske patrulje, ki je bila na obhodu parka, ter mlajše ženske in moškega, ki sta krike bolečine slišala vse do študentskega naselja ob Tyrševi ulici.

Obdolženi je oškodovanko večkrat zabodel v trebuh, jo porezal po obrazu, ušesu, udaril v glavo in ji s kuhinjsko sekiro odsekal palec, na napad pa se je dobro pripravil, saj je med izživljanjem nad dekletom nosil rokavice, očitno z namenom, da bi zabrisal svoje sledi, poroča Večer.

Po dejanju je kraj dogodka zapustil, a se je pozneje vrnil v park po pozabljen nahrbtnik. Preiskovalci in tožilstvo so prepričani, da je nazaj prišel predvsem zato, da bi se prepričal, ali je dejanje dokončal. Takrat so bili v parku že policisti – povezali so ga z grozljivim zločinom in ga aretirali, po izteku policijskega pridržanja pa je preiskovalni sodnik zoper njega odredil pripor, še dodaja časopis.

Gašparič je še vedno v priporu, po informacijah Večera pa je njegov zagovornik Žiga Podobnik dosegel, da je Višje sodišče v Mariboru iz sodnega spisa izločilo dva precej pomembna dokaza – obtoženčev mobilni telefon in oblačila, ki so mu jih zasegli v času prijetja.

To naj bi se zgodilo zaradi zapleta, povezanega z Gašparičevo aretacijo. V sodni preiskavi je namreč zatrjeval, da ga na kraju prijetja policisti niso seznanili, zakaj mu je bila odvzeta prostost, in poučili o njegovih pravicah. Ker v poznejšem postopku nobeden od zaslišanih policistov ni znal izpovedati, ali je osumljenega kdo seznanil z njegovimi pravicami oziroma kateri policist je to bil, je višje sodišče pritrdilo obrambi, ni pa ji sledilo tudi v zahtevi za izločitev preostalih, prav tako zelo trdnih dokazov proti obtoženemu poskusa umora, med katerimi tako še vedno ostaja morilsko orodje.