Jože Novak je bil v grosupeljskem podjetju Imos pomočnik direktorja Branka Kastelica za razvoj projektov, tik pred stečajem nepremičninske skupine pa tudi njegov direktor. Kot je danes (torek) povedal v več kot dve uri dolgem zaslišanju, se je z nepremičninami v Trenti srečal šele leta 2014, ko so jih želeli prodati, medtem ko o poteku nakupa 15.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča s staro kmetijo v Triglavskem narodnem parku (TNP) dotlej ni vedel ničesar.

Povedal je, da je bil, tako kot v številnih precej večjih projektih, kot sta bila med drugim Tobačna in Litostrojska, pristojen za pripravo projekta, katerega cilj je bil ustvariti dobiček. V konkretnem primeru so imeli za nepremičnino tri mogoče rešitve, torej razvoj turistične dejavnosti, obnovo obstoječih objektov ali preureditev obstoječega objekta tako, da bi v njem omogočili bivanje s tem, ko bi iz ene etaže naredili tri. Od tega bi bila ena v kletnih prostorih, kar bi bilo mogoče ne glede na omejitve v TNP-ju.

Načrti niso uspeli, ker so banke zaradi finančne in nepremičninske krize "čeznje potegnile črto", zaradi česar so skušali s prodajo nekaterih nepremičnin rešiti, kar bi se dalo. Med takimi je bila tudi nepremičnina v Trenti, za katero je Novak od svojih predhodnikov na mizo dobil ponudbo enega od interesentov za odkup v vrednosti 100.000 evrov. Ker naj bi bila po ocenah stroke znotraj podjetja bila vredna vsaj 120.000 ali 130.000 evrov, se za prodajo ni odločil, saj ni želel oškodovati Imosa, je zatrdil.

Komentar dela sodne cenilke

Zakaj sta tako sodna cenilka Breda Zorko v sklopu stečajnega postopka kot sodelavka Imosa Nikolaja Kogovšek Gilčvert že pred nakupom Janševe nepremičnine vrednost zemljišč ocenili na le dobrih 20.000 evrov, ni znal povedati, je pa zatrdil, da so zemljišča znotraj TNP-ja, kljub vsem omejitvam, na elitni lokaciji, podobno kot zemljišča ob morju in drugje. O tem, zakaj jih je Imos sploh kupil, je tudi on zatrdil, da so v času dobrih razmer na nepremičninskem trgu investitorji to počeli na zalogo.

Še dve priči

V nadaljevanju današnjega naroka sta pričali še nekdanja pravnica v Imosu Polonca Mayer in vodja finančne službe Mojca Dovžan. Obe sta bili precej bolj zgovorni v preiskavi, po več kot desetletju pa ju je spomin že precej zapustil.

Tako je Mayer pred leti razlagala, da vodstvo Imosa v zvezi z nakupom nepremičnin v Trenti pravne službe ni vprašalo ali seznanilo z ničimer, kar da naj bi po navadi počeli, ko niso želeli, da bi posli prišli v javnost. Čeprav je sprva trdila, da se sploh ne spomni, da bi policistom dajala kakšne izjave, je pozneje, ko ji je sodnica Cvetka Posilovič nato prebrala njeno takratno izpoved, dejala, da je to mogoče, a da se ne spomni več.

Še manj se je konkretnega posla spominjala Dovžanova, ki se je sklicevala na tisto, kar je povedala na policiji. Posla z nepremičnino v Trenti se ne spominja dobro, je pa dejala, da so zemljišča takrat kupovali na zalogo in da za posel tako nizke vrednosti ni bilo potrebna seznanitev vseh oddelkov v družbi, saj je imel direktor Kastelic vsa pooblastila za popis pogodbe. Cenilcev ob nakupih po navadi niso najemali, razen če so to morali pri najemanju posojil storiti na zahtevo bank.

Kaj očitajo trojici

Tožilstvo Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in predsedniku SDS-a Janezu Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi družba Janši podarila preko navideznega posla z dobrim 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti.