Uroš Rotnik in nekdanji zaposleni v Alstomu Josef Reisel sta že prejšnji teden zavrnila očitke za zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla in sklenitvi dveh aneksov. Rotnik je pogodbo o rekonstrukciji kotla petega bloka sklenil z Alstomom, vrednost pogodbe pa je presegla dva milijona evrov. Prav tako je sklenil še dva aneksa za dobavo rezervnih del v vrednosti skoraj 400.000 evrov.

Potem ko je že na prejšnjem naroku zatrdil, da so bili ti rezervni deli v peti blok vgrajeni med remontom leta 2007, je danes ob vprašanjih sodnega senata povedal, da je sodelovanje Teša z družbo CEE podedoval še iz časov njegovih predhodnikov, saj sami niso imeli dovolj potrebnih strokovnjakov, remont petega bloka pa so v preteklosti izvajali vsaki dve leti, pozneje pa zaradi nižanja stroškov na štiri leta.

Na vprašanje, zakaj je bilo interno naročilo za dodatne rezervne dele pri Alstomu izdano, še preden je bila dokončno izdelana študija, je odgovoril, da o tem težko govori, saj da pri tem ni bil zraven. Potrdil je, da ga je podpisal, vendar je pri tem zaupal odgovornim.

Kot priči sta danes nastopila uslužbenec Teša Boštjan Menhart, ki je kot inženir energetike sodeloval pri delu projekta, in takratni vodja strojnega področja Franc Rosec, sicer aktualni poslanec SDS-a.

Prvi je med drugim povedal, da so šele ob pripravah na remont, ko je bil omenjeni projekt že pripravljen, ugotovili, da so poškodovane šobe, ki jih bo treba menjati. Povedal je, da je interno naročilo sestavil sam, oddano pa je bilo Alstomu, ki je podal ugodno ponudbo.

Rosec se je spomnil, da je ekipa Teša v času pred remontom obiskala predstavnike Alstoma v Nemčiji, pri katerih so nato naročili del rezervnih delov, nekaj pa so jih zagotovili pri slovenskih dobaviteljih. Kot takratni član nadzornega sveta se spominja, da je Rotnik zadeve predstavil nadzornikom, Alstom pa naj bi bil izbran, ker je bil cenejši od drugega ponudnika.

Sam je sicer projekt dobro poznal predvsem po tehnični plati, glede tega, kako je potekalo dodatno naročilo šob, pa je dejal, da je bilo potrebno, a je bila nabava nato stvar komerciale v podjetju. Glede pomislekov o hitri nabavi je odvrnil, da pri tem ni šlo za zahtevno opremo, zato to ni nič nenavadnega, poleg tega pa so bili vezani na že izdelan projekt remonta, ki ga niso mogli več spreminjati.

Tega, da je Rotnik naročilo podpisal 18. oktobra 2006, interno naročilo pa so izdali devet dni prej, Rosec ni znal pojasniti.

Sojenje v zadevi Teš 6 so sicer zaradi ekonomičnosti in zato, da vsem obtoženim ne bi bilo treba hoditi na vse obravnave, razdelili na tri sklope. Tako so najprej obravnavali posel z merilniki in glede tega bodo zaslišali še nekaj prič, zdaj je na vrsti obnova Teša 5, december in januar pa bodo posvetili investiciji v šesti blok elektrarne.

Obtožnica sicer prvoobtoženemu Rotniku in soobtoženim očita po mnenju tožilstva sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje meritev za peti blok, ki sta bila po mnenju tožilstva nepotrebna. Poleg tega jim očita že omenjeno zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega in gradnjo šestega bloka Teša. Investicijo v gradnjo šestega bloka, katere vrednost se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov pozneje povzpela na 1,4 milijarde evrov, pa naj bi Rotnik peljal tako, da je bil za posel izbran Alstom, iz njega pa izločen drugi ponudnik Siemens.

Krivdo je doslej priznal le pravni naslednik Alstoma, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče mu je nato na naroku 3. oktobra naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni v državni proračun in plačilo sodnih stroškov 50.000 evrov.

Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih bo vrnil. V skladu z dogovorom o poravnavi je moral Tešu lani izplačati 138,7 milijona evrov, poleg tega pa bo prispeval še 110 milijonov evrov za servisne storitve in 12 milijonov evrov v povračilu drugih stroškov in prihrankov. Servisne storitve bodo potekale do leta 2029 oz. 2030.