Med zaslišanimi pričami je pričal tudi nekdanji vodja finančne službe Primorja in član uprave Alojz Bolčina, ki je predstavil način nakupa delnic in prevzemanje Stavbenika. Sprva je njegove delnice Primorje kupovalo vse od leta 1999, pozneje pa je od Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) pridobilo 53-odstotni delež. Delnice Stavbenika niso nikoli kotirale na borzi, zato so bili za njihov nakup potrebni dogovori.

Kad in Sod sta za prodajo svojega deleža v Stavbeniku iskala najboljšega ponudnika, za nakup večinskega deleža v Stavbeniku pa so se potegovali tudi drugi, med njimi je Črnigoj izpostavil tudi SCT in Makro5.

Ker je imelo Primorje večinski delež v Stavbeniku, koprsko gradbeno podjetje pa je želelo pripojiti, so tudi po nakupu delnic od Kada in Soda še vedno odkupovali delnice od drugih prodajalcev.

Prek družbe Vital so jih nato prodali svojim menedžerjem, ti pa so po pripojitvi Stavbenika po dogovorjenem menjalnem razmerju dobili zanje delnice Primorja Holdinga. Za nakup delnic Stavbenika so vsi vodilni v Primorju v družbi pustili desetodstotni delež svoje neto plače, vse dividende, nagrade in petino izplačil za njihovo delovno uspešnost.

Bolčina je še povedal, da je Primorje družbi Vital dalo posojilo za nakup delnic Stavbenika. Ko je te prodal vodilnim v Primorju, je za posel dobil zadržani denar vodilnih, ki ga je Primorje v te namene zadrževalo na svojih računih. Za nakup delnic so vodilni delavci Primorja dobili tudi posojila pri Novi Kreditni banki Maribor.

Vital je nato s kupninami poplačal tudi najeto posojilo z obrestmi vred, tako da je Primorje dobilo nova likvidnostna sredstva. Bolčina je povedal še, da v prvem krogu, ko so vodilni kupili 6.674 delnic iz svežnja s 95.305 delnicami, sploh ni bilo finančnega toka.

Preostanek delnic Stavbenika iz tega svežnja je Vital prodal pozneje, ko je že sledila njihova zamenjava z delnicami Primorja Holdinga po dogovorjenem menjalnem razmerju in je zato vodilnim v Primorju namesto Stavbenikovih prodal delnice Primorja Holdinga.

S tem naj bi bilo po mnenju tožilke Damjane Bandelj oškodovano premoženje Primorja, saj je Primorje kupilo delnice po ceni 1.825 tolarjev, Vitalu pa jih je prodalo po nižji ceni, ji je Bolčina poskušal pojasniti razliko med tržno in dogovorjeno ceno delnic.

Za Bolčino je pričal Bojan Kenda, nekdanji prvi mož Vitala, ki je povedal, da je sam pri prodaji posloval z dobičkom in da je imel za posamezni posel vedno triodstotno provizijo. Če je prodal delnice Stavbenika torej po nižji ceni, so bile to mogoče delnice, ki jih je Vital pridobil pred nakupom tega velikega svežnja po ceni 1.825 tolarjev za delnico.

Kenda je tudi povedal, da je prvi ponudil delnice Stavbenika Črnigoju, saj je nakupoval te delnice za vodilne v Stavbeniku, izpeljave posla pa pozneje ni bilo.

O propadlem poslu in slabi volji zaradi izgubljenega denarja in priložnosti lastninjenja je spregovoril tudi direktor Stavbenika Peter Fabiani, ki pa se podrobnosti poslov z delnicami ni več spomnil.