Nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi mag. Sandi Čurin je dejal, da vedno bolj preventivno ozaveščajo širšo, ciljno in strokovno javnosti, da se težav sploh zavedajo.

V Sloveniji obravnavanih od 30 do 40 žrtev na leto
Na leto tako obravnavajo od 30 do 40 žrtev, pri čemer je malce v porastu trgovina z ljudmi in spravljanja v suženjsko razmerje, malce v upadu pa je prostitucija. V zadnjem času pa se je kot nova oblika suženjstva pri nas pojavila tudi veriga beračenja, kjer osebe (npr. otroke ali poškodovance) postavijo na določena mesta ter jim na koncu dneva poberejo zaslužek.

Za reintegracijo žrtev pa skrbijo v Slovenska Karitas in društvu Ključ, pri čemer Karitas sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ključ pa Ministrstvo za notranje zadeve in Mestna občina Ljubljana

Slovenska Karitas prek krajevnih Karitasov pomaga vračati žrtve domov
Imre Jerebic iz slovenske Karitas je dejal, da opravljajo krizne namestitve žrtev na tajnih lokacijah, usposobili pa so tudi veliko prostovoljcev, ki jim nudijo podporo. Pozneje poskušajo poskrbeti tudi za varno vračanje žrtev v matično domovino, če si to želijo, večinoma prek krajevne Karitas. Velika večina se namreč želi hitro vrniti domov. Poudaril je tudi, da gre v trgovini z ljudmi za najhujšo obliko zlorabe človekovih pravic.

Tudi v društvu Ključ nudijo pomoč in oskrbo ter namestitev v varnem domu. Katjuša Popović je še poudarila, da prek programa Pats opravljajo razgovore z žrtvami v azilnem domu, pri čemer je bilo med njimi 86 odstotkov oseb mladoletnikov brez spremstva, največ s Kosova, iz Albanije in Srbije.

Veliko tudi slovenskih žrtev, ki pa o tem ne želijo govoriti
Ker so najbolj rizična skupina mladi od 14 do 18 let po osnovnih in srednjih šolah veliko izobražujejo kako ne postati žrtev, prav tako pa tudi starše in učitelje. Veliko naj bi bilo tudi slovenskih žrtev, vendar nočejo o tem govoriti, če pridejo nazaj domov, saj se bojijo stigmatizacije. Največ izmed njih je mladih naivnih deklet, ki so bile čustveno zavedene in so z nekom odšle v tujino, kjer pa se je vse spremenilo. Posebno pozornost pa posvečajo tudi opozarjanju na nejasne ponudbe za dela v tujini, ki lahko kaj hitro postanejo zlorabe.

Obljubljali delo, a so morali na pregled krvi
O trgovanju z ljudmi zaradi organov pri nas nimajo veliko podatkov, saj bi za kaj takšnega potrebovali večjo logistiko. Poleg tega pa je Popovićeva v pogovoru za MMC opozorila, da so v azilnem domu imeli razgovor s skupino albanskih dečkov, ki so jim obljubljali delo v Italiji, tisti, ki so jih poslali pa so jih najprej peljali na pregled krvi.

Imajo žrtve trgovanja z ljudmi več možnosti za azil kot drugi prosilci za azil?
Sicer pa je Čurin za MMC poudaril, da ima žrtev po Zakonu o tujcih trimesečno možnost okrevanja, potem pa se lahko sama odloči, ali se želi vrniti domov ali pa začasno še ostane v Sloveniji preko reintegracijskega programa. Ali je zanje torej bolje poskrbljeno kot za politične pribežnike, ki so prav tako podvrženi kršenju človekovih pravic, pa je Čurin dejal, da ne bi delal primerjav, ker se ukvarja le z enim področjem.

Blaž Kosovel