"Drugega ponesrečenca smo že transportirali iz jame, tretjega pa ga nam še ni uspelo niti odkopati do konca. Takoj ko bo tudi ta odkopan, ga bomo prinesli iz jame in ga bomo potem tudi predali naprej v nadaljnjo oskrbo. Ves čas smo v navezi z njihovimi svojci, ki smo jih tudi obvestili," je v izjavi za javnost povedal generalni direktor premogovnika Marko Mavec in dodal, da svojcem ponesrečenih nudijo tudi psihološko pomoč.

Nesreča se je zgodila v ponedeljek ob 19.10, ko je v jamo Preloge v Premogovniku Velenje po ocenah vdrlo od 500 do 700 kubičnih metrov materiala, pri tem pa so bili zasuti trije rudarji.

"Reševanje je bilo in še vedno je izredno težko. V tem času smo odkopali približno 250 kubičnih metrov materiala na roke in ga transportirali po sistemu, ki nam je zaradi njegove narave naredil tudi izredno veliko težav v jami.

Najbolj važno je to, da nam je uspelo uspešno poskrbeti tudi za naše reševalce. Vsi reševalci so srečno prestali reševanje. Takšno reševanje je izredno težavno in tudi izredno nevarno. Mi smo ves čas pazili, da se ne bi del materiala, morda celo večji, ne samo kosi ... ampak da se morda ne bi celo znova zgodil neki vdor. Zato smo bili ves čas izredno budni z vsemi napravami, ki zaznavajo tako pline, kot smo tudi poslušali, da se ne dogaja kaj nad nami v korenini. Na srečo smo uspešno, brez kakršnih koli težav, to reševanje naših ponesrečencev tudi končali," je pojasnil Mavec.

Poudaril je še, da bodo psihološko pomoč nudili preostalim rudarjem. "Vsi nam pravijo, da težko doživljajo te travme. To so trenutki, ki jih bodo doživljali vse svoje življenje," je dejal in dodal, da je normalno, da se je v rudarje naselil strah, "čeprav vedo, da delajo v enem najvarnejših rudnikov na svetu, da vedo, da zadnjih več kot 22 let ni bilo hude nesreče".

Velenjski premogovnik po besedah Mavca ves čas deluje in rudarji so v jami: "Smo samo prekinili proizvodnjo na odkopih, medtem ko vse dejavnosti, ki nam zagotavljajo varnost, da jama lahko obratuje in da odkopi lahko začnejo znova obratovati, potekajo."

"Kdaj bomo znova zagnali odkope, ne vemo. Ravnokar smo se pogovarjali z zaposlenimi, da začnemo čim prej zaganjati odkop v Pesju, kjer so se že pojavile deformacije. Odkopi niso pripravljeni za to, da stojijo, zato bo treba vsaj ta odkop kmalu zagnati. Z rudarji smo se pogovorili in jih povprašali, ali so pripravljeni, da zaženemo proizvodnjo čim prej, odgovor predvsem teh jamskih vodij je bil, da vedo, da mora življenje teči dalje in da se zavedajo, da je najprej treba poskrbeti za varnost delavcev. Naprej pa je treba pripraviti jamska delovišča na način, da ne bo nobenega dvoma o tem, ali je na njih varno delati in jih varno znova zagnati v proizvodnjo," je še pojasnil. Omenjeni odkop naj bi zagnali že v četrtek.

Glede odkopa, kjer se je zgodila huda nesreča, je Mavec povedal, da je po njihovih ocenah približno 750 kubičnih metrov materiala vdrlo na odkop. "Do zdaj smo odkopali približno 250 kubičnih metrov, čakata nas še dve tretjini. Odkopavanje in čiščenje tega dela je po mojem mnenju še vedno nevarno, zato ne bomo hiteli pri tem," je še napovedal Mavec.

Pomoč družinam ponesrečenih

Mavec je napovedal, da bodo v premogovniku za družine umrlih rudarjev poskrbeli tudi materialno, z individualnimi programi, med drugim je omenil možnost štipendije za otroke ponesrečenih, ki so še zelo mladi.

"Dva od umrlih sta imela majhne otroke, tretji svojih otrok ni imel. Po naših informacijah gre za punčki, ki sta ostali brez očetov, stari med enim in dvema letoma oz. med tremi in štirimi leti. Za pomoč vsem trem družinam pripravljamo individualne programe, torej glede na starost otrok, ki bodo poskrbeli za to, da se pri teh malih otrocih poskrbi za kolikor toliko normalen razvoj brez očeta, za normalizirano otroštvo in potem tudi odraščanje," je poudaril Mavec.

Kriminalisti še niso začeli s preiskavo

PU Celje je sporočila, da bodo kriminalisti z ogledom kraja nesreče, v sodelovanju s predstavniki rudarske inšpekcije, začeli takoj, ko bo zagotovljena dovolj visoka stopnja varnosti. Trenutno pa potekajo zasegi različne dokumentacije in razgovori z zaposlenimi.

Dan žalovanja v Velenju

Župan Občine Šoštanj Boris Goličnik je v spomin na žrtve rudarske nesreče četrtek, 23. januar 2025, razglasil za dan žalovanja. Ob 12. uri se bodo oglasile sirene in takrat se v vseh javnih zavodih, podjetjih in drugih ustanovah prekine delo ter se z minuto molka pokloni umrlim rudarjem. V Šoštanju so vse javne prireditve odpovedane do vključno nedelje, 26. januarja 2025.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v Velenju razglasil dan žalovanja v petek, 24. januarja. Vsi javni dogodki in prireditve pa bodo odpovedani še naslednje tri dni (vključno s soboto, 25. januarja). Žalna slovesnost v velenjskem premogovniku bo tudi predvidoma v petek.

Dan žalovanja naj bi v kratkem po besedah direktorice urada za komuniciranje Petre Bezjak Cirman razglasila tudi vlada.