Po mnenju ljubljanskega okrožnega sodišča ni dovolj dokazov, da so na fakulteti za družbene vede (FDV) v času izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost vedeli in razumeli, čemu je namenjena stalna pripravljenost. Domnevali so, da je z izplačili vse v redu, saj je dodatek za stalno pripravljenost določen v kolektivni pogodbi za javni sektor in v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Tudi strokovne službe FDV-ja, ki so se s tem ukvarjale, niso zaznale nepravilnosti, prav tako nepravilnosti niso zaznali na komisiji za preprečevanje korupcije, inšpekcijskih službah ali na ministrstvu za javno upravo, je med drugim razsodilo sodišče.

Glede na to po mnenju sodišča takratnemu dekanu Bojku Bučarju ni moč očitati naklepa za storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja, saj tudi ni šlo za izplačilo fiktivne pripravljenosti. Prav tako ni dokazov, da se je Bučar zavedal, da krši pravila, tudi določbe zakonodaje glede stalne pripravljenosti niso bile dovolj natančne, je med drugim v izreku sodbe menilo sodišče. Bučarjev odvetnik Miha Kozinc je oprostilno sodbo pozdravil. "Sodišče je razsodilo tako, kot je bilo mogoče pričakovati glede na zagovore prič in glede na ugotovljeno dejansko stanje," je poudaril. Kozinc je prepričan, da bo enako kot danes prvostopenjsko odločilo tudi pritožbeno sodišče.

Tožilstvo meni, da je Bučar vedel za nezakonitost izplačil

Tožilstvo je Bučarju očitalo, da naj bi kot dekan FDV-ja od oktobra 2011 do septembra 2013 zlorabil uradni položaj z namenom, da bi sebi in drugim pridobil protipravno korist. To naj bi storil s tem, da je izdal odredbe in sklepe o stalni pripravljenosti za 24 uslužbencev fakultete, za kar pa ni imel pravne podlage. Po mnenju tožilstva naj bi Bučar vedel, da so izplačila nezakonita, vendar je zasledoval cilj povečanja plač zaposlenim.

Sorodna novica Nekdanja dekanka Čačinovič Vogrinčič pravnomočno obsojena zaradi izplačevanja nezakonitih dodatkov

Bučar se je med sojenjem zagovarjal, da je izplačila dodatkov za stalno pripravljenost podedoval od prejšnjega dekana FDV-ja Antona Grizolda ter da ga ob prevzemu funkcije ni nihče opozoril, da bi bilo z izplačili dodatkov karkoli narobe. Takšnega svarila ni dobil niti od svojih kolegov, drugih dekanov ljubljanske univerze, s katerimi so se srečevali mesečno in pogovarjali o različnih vprašanjih, tudi dodatkih za stalno pripravljenost. Zanikal je tudi očitek tožilstva, da naj bi izplačilo dodatkov za stalno pripravljenost predpisoval sam sebi. Postopek zoper Grizolda, ki je bil dekan FDV-ja v letih 2007-2011, je sicer zastaral v začetku leta.

Tožilstvo je na oprostilno sodbo že napovedalo pritožbo, tudi zato, ker so bile v primerljivih zadevah že izrečene obsodilne tožbe. V začetku junija je bila zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost tako pravnomočno obsojena nekdanja dekanja fakultete za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič. Z njeno obsodbo je Specializiranemu državnemu tožilstvu uspelo končati prvega od sedmih primerov, v katerih je vložilo obtožnice zoper predstavnike različnih fakultet v zadevi dodatkov za stalno pripravljenost.