Sodišče je odločilo, da je kriv spolnega in psihičnega nadlegovanja nekdanje direktorice Študentskih domov univerze Astrid Prašnikar. Univerzi je bilo dosojeno plačilo 10.000 evrov kazni in poldrugo leto poskusne dobe. Sodba še ni pravnomočna.

Dogodek sega v leto 2015, tik pred rektorskimi volitvami, ko se je Marušič potegoval za ponovno izvolitev, Astrid Prašnikar pa se je iztekal mandat na čelu Študentskih domov. Marušič je ureditev njenega prihodnjega zaposlitvenega statusa pogojeval z njenim vedenjem v volilni kampanji. Od Astrid Prašnikar je v zameno za ugodno rešitev njene službe pričakoval, da bo pred volitvami "vsaj nevtralna", ker ni "estetsko", če se on trudi za njen status, ona pa ta čas podpira njegove protikandidate.

To pa še ni vse, na sestanku ji je izrekel naslednje besede: " … Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno je kot Astrid Prašnikar … jaz imam včasih v sebi malo bolj trdo mnenje glede tebe … potem prideš, tukaj sediš … razumeš …, delujejo drugače te energije … tako da je nevarno v teh situacijah … midva se bova tako pogovarjala, jaz ti bom še nekako napolnil stotinko … stotinko flirtal … ti boš pa zdaj sodelovala s protikandidati … to ni primerno, ne … jaz imam eno zelo dobro misel o tebi, kaj bi lahko naredil v tem vmesnem obdobju, ne želim se tukaj izreči zaradi tega, ker vplivaš preveč … postanem nekje mehek … ma ne spodaj …"

Telefonski posnetek je ostal v spisu

Prašnikar je sestanek posnela s telefonom in sodnik je posnetek ohranil kot dokazno breme, čeprav so se Marušičevi odvetniki Velimir Cugmas ter odvetniki iz odvetniških družb Čeferin in Pirc Musar zelo trudili, da bi ga okvalificirali za nezakonitega. Sodnik je presodil, da čast in integriteta tožnice pretehtata nad pravico do zasebnosti rektorja Marušiča. Sodišče je razsodilo, da je bil Marušič do Astrid Prašnikar verbalno grob, ciničen, da jo je šikaniral, mobingiral in jo verbalno spolno in psihično trpinčil. Kar je še bolj zavržno, pa je to počel s položaja moči rektorja in nadrejenega.

Sodba še ni pravnomočna, odzive Astrid Prašnikar, Dragana Marušiča in Univerze bomo objavili, ko jih dobimo. Ali se bosta Marušič in Univerza pritožila, za zdaj nismo mogli izvedeti, po naših informacijah pa se bo pritožilo tožilstvo, saj sodišče naj ne bi upoštevalo vseh njegovih očitkov Marušiču.

15.000 evrov odškodnine na delovnem sodišču

Spolno nadlegovanje pa je bil samo vrh ravnanja tedanjega rektorja z uslužbenko. Težave Astrid Prašnikar so se začele leta 2012, ko je Marušič postal rektor in ji najprej ni želel izplačevati potnih stroškov, čeprav ji je službene poti podpisal. Ni ji izplačeval niti nadur. Ko ga je na to opozorila, jo je ozmerjal.

Svojo moč, oblast in nadrejenost je izražal tudi tako, da jo je izključil iz univerzitetnega dogajanja. Ni bila več vabljena na seje senata, na sestankih organov univerze jo je žalil, ni ji dovolil voliti na rektorskih volitvah in volitvah na eni izmed fakultet. Ni je ocenil, z njo ni komuniciral, ni ji dovolil vpogleda v izborno dokumentacijo novega direktorja študentskih domov, njeno nadaljnjo zaposlitev je prepustil kar svoji tajnici, ki ji je ponudila za več kot 20 plačilnih razredov nižje delovno mesto, na koncu pa ji je nezakonito prekinil delovno razmerje.

Verbalno spolno nasilje kot posebna oblika diskriminacije

Odnos rektorja je bil poniževalen in neprimeren, je takrat ocenilo delovno sodišče. "To ravnanje predstavlja verbalno spolno nadlegovanje kot posebno obliko diskriminacije, takšno govorjenje o tožnici kot ženski v okoliščinah, ko sta na sestanku sama, ko sta v razmerju direktorica pred iztekom mandata in rektor, ki se odloča za razpis za nov mandat, je prizadelo dostojanstvo tožnice, počutila se je ponižano, kar je prepričljivo opisala. Takšno ravnanje rektorja je neprimerno."

Univerza je morala takrat po odločitvi delovnega sodišča Prašnikarjevi plačati 15.000 evrov odškodnine zaradi duševnega trpljenja. To je bila do takrat najvišja za mobing izplačana odškodnina pri nas.